Franja

Caīcus -ī, m (Κάϊκος) Kaik,

1. mizijska reka: Ci., V., L., O. idr. Od tod

2. samogovoreče ime Enejevega tovariša (= Mizijec): V.

Cāiēta -ae, f (Καιήτη) Kajeta,

1. Enejeva dojilja: V., O.

2. po njej imenovano mesto s pristaniščem v južnem Laciju (zdaj Gaeta); tam je menda Kajeta pokopana: Ci. idr., portus Caietae V. Od tod adj. Cāiētānus 3 kajetski, pri Kajeti: villa Val. Max.

Cāiphās -ae, m Kajfa, veliki jud. duhovnik v Kristusovem času: Vulg., Prud. Od tod adj. Cāiphaeus 3 Kajfov: Iuvenc.

Cāius -ī, m Gaj, in Cāia -ae, f Gaja, rim. osebni imeni. Caius in Caia je pisava nam. Gāius, Gāia, kakor se je tudi izgovarjalo in večinoma tudi pisalo. Pri svatbenem obredu so ženina običajno imenovali „Caius“, nevesto pa „Caia“, in ta je izrekla ženinu: „Ubi tu Caius, ego Caia.“: Q., P. F. Pri zgodovinopiscih po ces. Avgustu je Caius κατ' ἐξοχὴν cesar Gaj Kaligula: T., Suet. Od tod adj. Cāiānus 3 Gajev (= ces. Gaja Kaligule): clades, nex Sen. ph., expeditiones T., as Stat.

cajole [kədžóul] prehodni glagol
dobrikati, laskati, prilizovati se, kaditi komu; prevarati

to cajole into s.th. (z laskanjem) pridobiti za kaj
to cajole out of s.th. odvrniti od česa

Calaber -bra -brum kalabrijski (t.j. v stari dobi = z ozemlja od Tarenta do predgorja Levke, šele v srednjem veku se brutijski polotok začne imenovati Kalabrija): hospes, apes H., Calabrae Pierides H. kalabrijske Muze = Enijeve pesmi (ker je bil Enij po rodu iz Rudij v Kalabriji), oves Col. — Od tod subst.

1. Calaber -brī, m Kalabrijec: Mart.; pogosteje v pl. Calabrī -ōrum, m Kalabrijci: Mel., Sil.; met.: me Calabri (= Kalabrija) rapuere V.

2. Calabria -ae, f (sc. terra) Kalabrija: H., L. Adj. Calabricus 3 kalabrij-ski: oliva Col., tubera Pall.; od tod subst. calabrica -ae, f kalabrijsko obvezilo, neko kirurško obvezilo: Plin. Val: glag. calabricō -āre obvezati s kalabrijskim obvezilom: Plin. Val.

Calactē -ēs, f (iz Καλὴ ἀκτή) Kalakta, mesto na severni sicilski obali: Ci., Sil., Prisc. Od tod adj. Calactīnus 3 iz Kalakte, kalaški: Ci.; subst. Calactīnī -ōrum, m Kalakčani, preb. Kalakte: Ci.

calado pomorstvo globok

calado hasta los huesos do kože premočen (od dežja)
calado m vgrez (ladje)
calado de papel zrezljan papir

Calagurris -is, acc. -im, f Kalaguris,

1. mesto v tarakonski Hispaniji na ilergetskem ozemlju: L., Fl.

2. mesto v Hispaniji na vaskonskem ozemlju, roj. kraj Kvintilijana: Aus. — Od tod subst. Calagurritānī -ōrum, m Kalagurijci
a) preb. ilergetskega Kalagurija: C., z imenom Fībularēnsēs: Plin.
b) preb. vaskonskega Kalagurija z imenom Nas(s)icī: Plin.

calambre moški spol krč (mišic)

calambre de los escribientes krč od pisanja

calar suniti v, poriniti v, pahniti v, potisniti v; spustiti; na-, prevrtati; namočiti (kruh); izrezati, rezljati, narezati; preiskati; koga spregledati; napeti; vdreti v, prodreti

calarse vdreti v; splaziti se v; narediti si vstop v; zviška planiti
calarse el sombrero potisniti si klobuk globoko v obraz
calarse hasta los huesos do kože premočen biti (od dežja)

Cālātia -ae, f Kalacija, mesto v Kampaniji jugovzhodno od Kapue: Ci. ep., L., Vell., Sil. — Soobl. Cālātiae -ārum, f Kalacije: Plin. Od tod adj. Cālātīnus 3 kalacijski: ager L.; subst. Cālātīnī -ōrum, m Kalacijci, preb. Kalacije: L. — Kot priimek Atilijevcev, npr. M. Atilius Calatinus Mark Atilij Kalatin, konz. l. 258 in 254, diktator l. 250, poveljnik v prvi punski vojni: Ci.; pl. Calatini možje kot (Atilij) Kalatin: Ci.

calcārius 3 (calx2) apnarski: fornax Ca. apnenica. Od tod subst.

1. calcārius -iī, m apnar: Ca.

2. calcāria -ae, f
a) (sc. officina) apnenica: Amm.; preg.: de calcaria in carbonariam pervenire Tert. = z dežja pod kap.
b) (sc. fodina) kamnolom apnenca: Ulp. (Dig.)

calceta ženski spol nogavica

hacer calceta plesti
hacer calcetas (hum) tresti se od mraza

calceus -ī, m (calx1) čevelj s podloženo peto in oglavom (naspr. solea), nizek škorenj, čižem: Pl., Q., Suet. idr., calcei muliebres, viriles Varr., mutavit calceos Ci. = postal je senator (ker so senatorji nosili posebne čevlje z zaponkami), male laxus in pede calceus haeret H., calceos poscere Plin. iun. = vstati od mize (Rimljani so obedovali bosi).

Calchēdōn: L. epit., Mel., Plin. (pri njem pišejo nekateri tudi Calchadon) in slabše Chalcēdōn: S. fr., Lucan., Amm., Cl., -onis in -onos, acc. -onem in -ona, f (Καλχηδών) Kalhedon, Halkedon, mesto ob Bosporu nasproti Bizanca. — Soobl. Chalcēdona -ae, f Halkedona: Amm. — Od tod adj.

1. Calchēdonius (Chalcēdonius) 3 (Χαλκηδόνιος) kalhedonski, halkedonski, iz Kalhedona, iz Halkedona: Trasymachus Ci., smaragdus Plin. vlaknasti malahit = Calchēdonius Vulg. = chalcēdon Plin.; subst. Chalcēdoniī -ōrum, m Halkedonci, preb. Halkedona: T.

2. Chalcēdonēnsis -e halkedonski: urbs (= Chalcēdōn) Cass.; subst. Chalcēdonēnsēs -ium, m = Chalcēdoniī: Cass.

calculus -ī, m (demin. calx²)

1. kamenček, kamenec: Vitr., Plin., Q., qui (Demosthenes)... coniectis in os calculis... versus multos uno spiritu pronuntiare consuescebat Ci., dumosis calculus arvis V. prod, calculi arenae Vulg.; pren. o govoru: qui tenui venula per calculos fluunt Q.

2. occ.
a) računski kamenček na računski deščici, met. račun, obračun: calculi et rationes O., calculi error Icti., ad calculos vocare amicitiam Ci. preračunati, voluptatum calculis subductis Ci. ko so preračunali dozdevni užitek, vocare aliquem ad calculos L. obračunati s kom.
b) v najstar. dobi kamenček za glasovanje, glasovalni kamenček, beli je označeval odobravanje ali oprostitev, črni pa neodobravanje ali nasprotovanje: mos erat antiquus niveis atrisque lapillis, his damnare reos, illis absolvere culpā;... et omnis calculus immitem demittitur ater in urnam O., calculus iudicalis Cod. I., calculis omnibus Ap. soglasno, album (gl. albus) calculum adicere errori nostro Plin. iun. odobriti.
c) kamenček na igralni deski (podobni šahovnici), igralni kamen: Sen. ph., Cael.; igra se je imenovala latrunculorum et duodecim scriptorum ludus: Q. Ti kamenčki ali podobice so bili iz stekla (vitrei), draguljev (gemmei), slonovine (eburnei), voska (cerei ali cerā ficti), in sicer dvobarvni (bicolores, discolores): latrocinii sub imagine calculus ibit O., cum medius gemino calculus hoste perit O; od tod pren.: concedo tibi, ut calculum reducas Ci. fr. = da... nazaj vzameš, da dejanje prekličeš.
č) kamenček, kakršne so imeli Tračani v spomin na kak pomemben dogodek, bele v spomin na srečne, črne na nesrečne: Plin.; od tod pren.: o diem latum notandumque mihi candidissimo calculo Plin. iun.
d) kamen v mehurju, mehurni kamen, kamnica (bolezen): Suet., humanus Plin., calculum eximere, evellere Cels., calculi dolore consumi L. epit.

caldārius (calidārius) 3 (cal[i]dus) toploten: cella caldaria Plin. iun. kopalnica s toplo vodo, potilnica, ahenum Vitr. kotel z vročo vodo za kopel, aes Plin. ki se ga da obdelovati z vročino. Od tod subst.

1. caldārium -iī, n gorka kopel: Vitr., Sen. ph., v obl. calidārium: Cels.

2. caldāria -ae, f
a) kopalnica s toplo vodo: Marc.; gorka kopel: Lamp.
b) kuhinjski lonec: Ap. h., Vulg.

Caldius -iī, m (caldum) Kaldij, iz Claudius popačen vzdevek cesarja Tiberija = od vina žareči: Suet.

Calēdonēs -um, acc. tudi -as, m Kaledonci, preb. Kaledonije: Fl. Od tod adj. Calēdonius (Calīdonius) 3 kaledonski (kalidonski): Britanni Lucan., Mart., silva Plin., Oceanus Val. Fl., saltus Fl.; subst. Calēdonia (Calīdonia) -ae, f (sc. terra) Kaledonija (Kalidonija), današnja severozahodna Škotska: T.