Franja

odnêsti to carry (ali to take, to bear) off (ali away)

reka je odnesla most the river swept away the bridge
poceni jo odnêsti (figurativno) to come off with a small loss
celo kožo odnêsti to save one's bacon, to emerge safe and sound, to escape with life and limb
peté odnêsti to escape

odplavíti to wash away; to wash off

val ga je odplavil s krova a wave swept him off the deck
reka je odplavila most the river washed (ali swept) the bridge away

Odra samostalnik
(evropska reka) ▸ Odera [európai folyó]

ognjeníški volcanic

ognjeníški izbruh volcanic eruption
ognjeníško blato volcanic mud
ognjeníška steklena lava (obsidian) volcanic glass
reka ognjeníške lave lava flow

Onchēstus -ī (Ὀγχηστός) Onhést

1. m reka v Tesaliji: L.

2. f mesto v Bojotiji z Neptunovim svetiščem; od tod adj. Onchēstius 3 onhést(ij)ski, iz Onhésta: O.

Orbis -is, m Órbis, reka v narbonski Galiji: Mel.

Oriundus -ī, m Oriúnd, reka, ki izvira na gori Skord (Scordus) v dalmatinski Iliriji: L.

Orontēs -is ali -ī ali (po Prisc.) -ae, acc. tudi -ēn, m (Ὀρόντης) Orónt

1. glavna sirska reka, ki teče skozi Antiohijo (zdaj Nahr el Assi): O., Iuv., Pr., Lucan., Mel., Plin. — Od tod adj. Orontēus 3 (Ὀρόντειος) oróntski, pesn. = sírski: murra Pr.

2. Trojanec, vojskovodja Likijcev, Enejev spremljevalec: V.

Osphagus -ī, m Ósfag, reka v Makedoniji: L.

Oufens (Ūfens) -entis, m Ufént, majhna reka v Laciju: V., Plin., Sil. Po tej rečici je dobila ime Oufentina (ōfentina) tribus uféntska (ufentínska) tribus, ustanovljena l. 318 (skupaj s falernsko tribus); vanjo so bila vključena mesta Privernum, Tarracina, Aquinum, Frusino, Canusium, Forum Flamini, Plestia, Tuficum, Attidium, Sena, Comum, Mediolanum: Priverno Oufentina venit fluvioque Oufente Luc. fr., Luc. ap. Fest., quid Plancio cum Lemonia, quid cum Ufentina (sc. tribu), quid cum Clustumina? Ci., tribus duae adiectae sunt, Oufentina et Falerna L., L. epit., Oufentinae tribus initio causa fuit nomen fluminis Ofens, quod est in agro Privernate mare intra et Tarracinam Fest.

ovínek virage moški spol , tournant moški spol , repli moški spol ; (reke, ceste) courbe ženski spol , boucle ženski spol , lacet moški spol ; (oster) coude moški spol ; (reke) méandre moški spol , détour moški spol (tudi figurativno)

brez ovinkov (figurativno) sans détours, franchement, ouvertement, en toute franchise, sans façon, tout droit, tout net; familiarno carrément, tout de go, sans ambages
cesta, reka dela ovinek la route, la rivière fait un détour
več ovinkov zapored virages moški spol množine successifs
na ovenku au tournant
napravili smo velik ovinek nous avons fait un long détour
nevaren ovinek virage (ali tournant) dangereux (ali en épingle à cheveux)
oster ovinek virage serré
po ovinkih par un chemin détourné, par une voie détournée, par des moyens détournés, en biaisant
pospešiti v ovinkih accélérer dans les virages
rezati ovinek prendre un virage à la corde

Ōxus (Ōxos) -ī, n (Ὦξος) Óks, za Indom največja azijska reka, ki se izliva v Aralsko jezero (zdaj Amu-Darja): Cu., Mel., Plin.

Pactōlus -ī, m (Πακτωλός) Paktól, zlatonosna reka v Lidiji pri Sardah (zdaj Sart Çayi): V., Plin., Hyg., acc. -on: O.; preg. o bogastvu: Iuv., Pr., tibi Pactolus fluat H. — Od tod adj. Pactōlis -idis, f paktólska: Pactolides nymphae O.

Pad samostalnik
(italijanska reka) ▸ Pó [olasz folyó]

Padus² -ī, m Pad, največja reka na Apeninskem polotoku: L., V., O., H., S., C., N., Hyg., Vitr., Val. Max., Mel., Plin. idr.

Pamīsus -ī, m (Πάμισος) Pamíz

1. reka v Meseniji: Plin., Mel.

2. reka v Tesaliji: Plin.

Panda -ae, f (pandere) Pánda

1. boginja odpiranja: est enim rectus casus eius vocabuli, sicut in libris veterum scriptum est, „Nerio“, quamquam M. Varro in satura Menippea, quae inscribitur Σκιομαχία, non „Nerio“, sed „Nerienes“ vocative dicit in his versibus: te Anna ac Peranna, Panda Cela, te Pales, Nerienes [et] Minerva, Fortuna ac Ceres Varr. ap. Gell., quod … viam pandere atque aperire permissum est, dea Panda est appellata vel Pantica Arn.

2. reka v Skitiji: T.

Parthenias -ae, m (Παρϑενίας „deviški“) Parténias

1. Vergilijev pridevek zaradi njegove moralne čistosti: Serv., Aus.

2. reka v Aziji, pritok reke Tigris: Plin.

parthenius 3 (gr. παρϑένιος) deviški, poseb. deviški Artemidi (Diani) posvečen; subst. Parthenius -iī, m

1. Parténij, Parténijsko gorovje na meji med Argolido in Arkadijo: Mel., Plin., Parthenius mons (= Παρϑένιος); kot adj. Parthenius 3 parténijski: saltūs Parthenii V. ali Parthenium nemus O., Stat. ali Partheniae valles O. ali Parthenia antra Pr. = Parthenius.

2. Parténij, mejna reka med Paflagonijo in Bitinijo: O., Mel., Plin., Val. Fl.

3. Parténij,
a) moško ime: Mart. Od tod Partheniānus 3 Parténijev: toga Mart.
b) gr. erotični pesnik in slovničar, Vergilijev učitelj: Suet., Gell., Macr.
c) srebrar za časa Juvenala: Iuv.

passare

A) v. intr. (pres. passo)

1. iti (mimo, prek, skoz, naprej):
non passa anima viva pog. ni žive duše
passare sopra iti čez, prek; pren. (lasciar correre) ne meniti se za, zatisniti si oči
passare sopra il corpo, il cadavere di qcn. iti prek trupla nekoga, premagati vse ovire
ne è passata di acqua sotto i ponti! pren. kaj vse je preteklo vode, kaj vse se je medtem zgodilo!
passare oltre, via iti naprej, ne ustaviti se (tudi pren.)

2. pren. iti, teči:
per la valle passa un fiume po dolini teče reka

3. iti, skočiti (do); krožiti:
passerò a salutarvi pridem vas pozdravit
passare per la mente, per la testa pren. šiniti v glavo
non mi passa neanche per l'anticamera del cervello pren. na to niti ne pomislim

4. pren. biti med, obstajati:
tra questo e quello ci passa una bella differenza med tem in onim je velika razlika

5. iti skozi:
passare per la porta iti skozi vrata
passare per il rotto della cuffia pren. poceni jo odnesti, komaj uspeti

6. pren.
passare al nemico prebegniti k sovražniku
passare di mano in mano iti iz rok v roke
passare di bocca in bocca iti od ust do ust

7. preiti, prehajati; menjati stanje, dejavnost ipd.:
passare dallo stato liquido allo stato gassoso preiti iz tekočega v plinsko stanje
passare a miglior vita evfemistično umreti
passare a nozze, a nuove nozze poročiti se, ponovno se poročiti
passare a Cresima, a Comunione pog. biti birman, iti k prvemu obhajilu

8. pren. preiti, miniti, ne biti več:
passare di moda ne biti več moderen

9. izdelati (razred), biti povišan:
passare in quinta šol. izdelati četrti razred
passare agli esami pog. položiti izpit
passare capitano biti povišan v kapetana

10. pren. biti sprejet, izglasovan:
la legge è passata zakon je bil sprejet

11. biti dopuščen:
per questa volta passi! tokrat naj bo!

12. pren. veljati:
passa per un genio velja za genija

13. iti; miniti, minevati; končati se:
le vacanze sono passate in un lampo počitnice so minile kot blisk
mi è passata la voglia, la paura pog. ni mi več do česa, ni me več strah
gli passerà pog. ga bo že minilo
canta che ti passa! šalj. bo že bolje!, ne ženi si preveč k srcu!

B) v. tr.

1. iti čez, prek; prekoračiti; preplavati:
passare il fiume a guado prebresti reko
passare il Rubicone pren. prekoračiti Rubikon

2. pregledati, prelistati:
passare per le armi pren. ustreliti

3.
mi passi l'acqua, per favore? mi daš vodo, prosim?
passare le acque iti v zdravilišče
passare da parte a parte prebosti

4. gosp. stiskati, tlačiti:
passare le patate tlačiti (skuhani) krompir

5. pobrisati, pobarvati:
passare un cencio sui mobili pobrisati pohištvo s krpo
passare una mano di bianco sulle pareti pobeliti stene

6. prestaviti, preložiti, prenesti; dajati:
passare agli atti dati v arhiv
passare ai voti pren. dati na glasovanje
passare in bella copia pren. na čisto prepisati
passare qcn. pren. koga poklicati (na telefon)
le passo subito il direttore takoj vas (telefonsko) povežem z direktorjem

7. izplačevati, nakazati; dajati:
gli passa un piccolo sussidio mensile daje mu majhno mesečno podporo
non posso darti che quel che passa il convento pren. pog. lahko ti dam le jesti vsak dan

8. sporočiti, sporočati:
passare la voce pren. objaviti, dati vedeti
passo! radio predam (pri pogovorih prek prenosnega oddajnika)

9. prehitevati, prekoračiti:
passare qcn. in altezza biti višji od koga
passare la cinquantina biti čez petdeset let star
passare il segno, la misura pren. prekoračiti mero, pretiravati čez vsako mero

10.
passare gli esami položiti izpite
passare il controllo della polizia iti skozi policijsko kontrolo
passare un grosso guaio biti v hudih škripcih
passarla liscia dobro jo odnesti

11. oprostiti, oproščati; prenesti, prenašati:
passarla a qcn. komu kaj hudega oprostiti
passare qcs. sotto silenzio kaj molče sprejeti, prenesti

12. živeti, preživljati, prebiti:
passare le vacanze al mare počitnice preživeti na morju
passare un brutto quarto d'ora pren. znajti se v hudih škripcih
come te la passi? kako se kaj imaš? kako živiš?

C) m potek:
col passare del tempo sčasoma