Franja

žár (-a) m

1. splendore, luce; calore:
jutranji, večerni žar il tramonto, l'aurora
žar lune, sonca, zvezd la luce della luna, del sole, delle stelle

2. calore, fuoco; (velika pripeka) calura:
greti se ob žaru ognja scaldarsi al calore del fuoco
zažgati meso na premočnem žaru bruciare la carne a un fuoco troppo forte
poletni žar la calura estiva

3. gastr. griglia, gratella; ferri:
meso na žaru carne in gratella, alla griglia, ai ferri

4. (čustvena vznemirjenost) fervore, ardore; vampa:
biti poln notranjega žara essere pieno di fervore interno

5. vampa; incandescenza:
žar večernega neba la vampa del cielo vespertino
segreti do žara scaldare fino all'incandescenza
zanetiti žar v srcu infiammare il cuore
slepeči žar svetlobe una luce accecante

žaréti (-ím) imperf.

1. raggiare, splendere; dardeggiare; brillare:
sonce žari il sole brilla

2. ardere, bruciare:
bolnik je ves žarel il malato letteralmente ardeva

3. illuminarsi, splendere, risplendere:
žareti od sreče, od veselja illuminarsi dalla felicità, dalla gioia

4. (odražati se v živih barvah; odbijati svetlobo) ardere; sfavillare, risplendere, luccicare:
gozd je žarel v jesenskih barvah il bosco ardeva nei colori autunnali
morje je žarelo v luninem svitu il mare sfavillava alla luce della luna

5. (kazati se v veliki meri) risplendere:
iz njenih oči je žarelo upanje nei suoi occhi risplendeva la speranza
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
rana žari la ferita duole
njegovo ime je začelo žareti il suo nome stava acquistando fama
žareti od samega zlata essere carico di oro, di gioielli
pren. žareti v sijaju mladostne lepote risplendere nella pienezza della grazia giovanile
žareti v soncu (pobočja) bagnarsi nel sole (del pendio)

žénska (-e) f donna; signora; pog. femmina; pren. gonna, gonnella:
mlada, temnolasa, vitka ženska una donna giovane, bruna, snella
noseča, poročena ženska donna incinta; donna sposata, maritata
frizer za ženske parrucchiere per signora
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ali bo prišla s teboj tudi tvoja ženska? viene con te anche tua moglie, la tua ragazza?
letati za ženskami, loviti ženske rincorrere le gonnelle, andare a donne
drobcena ženska, ženska velikanka mezza donna, donna cannone
vrla ženska brava donna (tudi iron.)
prefinjena, elegantna ženska donna di classe
svetovljanska ženska donna di mondo
vražje lepa ženska vulg. un pezzo di fica
pren. fatalna ženska femme fatale
ženska je kakor aprilsko vreme donna e luna, oggi serena domani bruna
kjer vrag ne zmore, ženska pripomore la donna ne sa una più del diavolo

λευκός 3 [Et. kor. leuq = svetiti, lat. luceo (iz louqéjō), luna (iz louqsnā), lumen iz leuq-smen, lux; slov. luč (iz louqj-), luna (iz louqsnā), nem. Licht] 1. svetel, bleščeč λέβης, jasen, čist, bister ὕδωρ. 2. a) bel, gol, bosonog πούς, κῶλον, τὸ λευκόν (sc. ἱμάτιον) bela obleka NT; b) bled, siv θρίξ, osivel, γήρᾳ vsled starosti; c) ἡμέρα srečen.

μήν², μηνός, ὁ, ion. μείς [Et. iz μηνσ-, lat. mensis, slov. mesec, sor. nem. Mond, Monat; mesec (= luna) iz kor. me, meriti] 1. mesec, τοῦ μηνός ali κατὰ μῆνα mesečno, na mesec; leto je imelo 12 mesecev = 354 dni; mesec se je delil v tri dele, ki so se imenovali μὴν ἱστάμενος (začetek), μεσῶν (sreda), φθίνων (konec), τετάρτῃ φθίνοντος (μηνός) četrti dan pred koncem meseca. 2. mesec, luna; NT mlaj.

μηνάς, άδος, ἡ poet. μήνη, ἡ [Et. iz mēnsnā; gl. μήν, μηνός] mesec, luna.

πληθύω samo pr. in impf. ep. πλήθω [pf. πέπληθα, impf. ep. πλῆθον] sem (postanem) poln, (na)polnim se, rastem, naraščam, sem bogat, σελήνη πλήθουσα polna luna, πλήθουσα ἀγορά gl. ἀγορά.

σελήνη, ἡ, dor. σελᾱ́νᾱ [Et. iz σϝελᾱσνᾱ; gl. ἥλιος] 1. a) mesec, luna, πλήθουσα polna luna, ščip, νέα mlaj, ἡ σελήνη ἐκλείπει mesec mrkne; b) mesečina, lunin svit (svetloba). 2. pers. Selene, boginja lune, Helijeva sestra.

заходить, зайти zahajati, zaiti; stopiti noter, priti (na obisk);
по дороге я зайду к вам mimogrede se bom ustavil pri vas, vas obi šcem;
луна зашла за облака luna se je skrite za oblake;
я зашёл за братом stopil sem po brata;
речь зашли о музыке pogovor je nanesel na glasbo;
пароход заходит в гавань parnik plove v luko;
он заходит слишком далеко predaleč gre, preveč si upa, gre prek meje;
з. неприятелю в тыл priti sovražniku za hrbet;
з. в тупик priti v zadrego

заливать, залить zali(va)ti, polivati; poplavljati, poplaviti; nali(va)ti;
з. пожар gasiti požar;
з. за галстук opiti se;
он заливает včasih se ga napije;
з. мраком pokriti z mrakom;
з. горе вином gorje utapljati v vinu;
румянец залил его лицо zardel je v lice;
луна заливает светом поле luna obseva polje;

ущерб m škoda, zguba
нанести у. oškodovati koga;
луна на ущербе zadnji krajec