outrage [utraž] masculin težka (raz)žalitev, osramotitev, zasramovanje, psovanje; prekršitev, pregrešek
venger, laver un outrage maščevati, oprati žalitev
outrages pluriel du temps zob časa, starostne nadloge
les derniers outrages posilstvo
outrage aux bonnes mœurs prestopek zoper spodobnost
être condamné pour outrage à la pudeur biti obsojen zaradi javnega pohujševanja
faire outrage à quelqu'un hudo koga (raz)žaliti
Zadetki iskanja
- Pācuvius -iī, m Pakúvij, rim. (ali osk.) moško ime. Znani so:
1. M. Pacuvius Mark Pakuvij iz Brundizija, Enijev nečak in učenec, tragiški pesnik in slikar v času druge punske vojne: Ci., H., Q., Plin. — Od tod adj. Pācuviānus 3 Pakúvijev, pri Pakúviju: ille Pacuvianus Ci., illud Pacuvianum Gell. oni Pakuvijev izrek, testudinem Pacuvianam putas? Tert.
2. Pacuvius Calavius Pakuvij Kalavij, glavar v Kapui v času druge punske vojne: L.
3. Pacuvius Labeo (Antistius) Pakuvij Labeon (Antistij), oče slovečega pravnika Antistija Labeona, tudi sam pravnik in eden od zarotnikov zoper Cezarja, umrl l. 42: Gell. - pamet ženski spol (-i …) der Verstand, die Vernunft; strokovno: praktische Vernunft; pogovorno: die Grütze, das Köpfchen
zdrava pamet der gesunde Menschenverstand
počasna pamet die Begriffsstutzigkeit
počasne pameti begriffsstutzig, schwer von Begriff
figurativno imeti več sreče kot pameti mehr Glück als Verstand haben
imej no pamet! nimm doch Verstand an!
soliti pamet komu (jemandem) dareinreden, ins Handwerk pfuschen
srečala ga je pamet figurativno er ist zur Vernunft gekommen
tu se človeku pamet ustavi figurativno da steht der Verstand still
pamet je boljša kot žamet Weisheit ist besser als Gold und Silber
k pameti:
priti k pameti Vernunft annehmen/zur Vernunft kommen
spraviti k pameti zur Vernunft bringen
na pamet aus dem Kopf, auswendig, aus dem Stegreif
računanje na pamet das Kopfrechnen
računati na pamet im Kopf rechnen
učenje na pamet das Auswendiglernen
učiti se na pamet auswendig lernen
znati na pamet auswendig können
ob pamet von Sinnen (biti ob pamet von Sinnen sein)
spravljati ob pamet wahnsinnig machen
po pameti der Vernunft nach, vernunftgemäß
pri pameti:
biti pri pameti seine fünf Sinne beisammen haben
nisi pri pravi pameti du hast wohl nicht alle beieinander
zoper pamet vernunftwidrig
zoper zdravo pamet wider alle Vernunft - panēgyricus 3 (gr. πανηγυρικός)
1. k splošnemu slavnostnemu zboru, k narodni svečanosti sodeč; subst. panēgyricus -ī, m (gr. πανηγυρικός sc. λόγος) panegírik, slavnostni govor: Isocratis Ci., Q. Izokratov slavnostni govor, s katerim je Grke spodbujal k slogi in vojni zoper Perzijce ter hkrati proslavljal Atene in zasluge Atencev.
2. metaf. slaveč, hvaleč: libri Aus. slavilni spisi; subst. panēgyricus -ī, m pohvalni (slavilni, poveličevalni) govor, panegírik: Q., panegyrici mendaces Lact. - peccare v. intr. (pres. pēcco)
1. relig. grešiti; narediti, delati greh:
peccare di invidia grešiti zaradi zavisti
2. ekst. grešiti, pregrešiti se:
peccare per leggerezza grešiti iz lahkomiselnosti
peccare per troppa bontà grešiti zaradi pretirane dobrote
peccare contro il buon senso pregrešiti se zoper zdravi razum - Pedius 3 Pédij(ev), ime rim. rodu; najbolj znan je Q. Pedius Kvint Pedij, konzul, sodedič po Cezarju; sprožil je zakon zoper njegove morilce: Suet.; kot adj. Pedius 3 Pédijev: lex Vell., Suet.
- Pēducaeus 3 Peducéj(ev), ime rim. rodu. Najbolj znani predstavniki so:
1. Sex. Peducaeus Sekst Peducej; l. 113 je predlagal zakon de incestu zoper vestalke: Ci.
2. Sex. Peducaeus Sekst Peducej; slovel je zaradi svoje poštenosti in učenosti, pretor na Siciliji l. 76 in 75, prijatelj Cicerona (ki je bil njegov kvestor na Siciliji) in pospeševalec njegovih ukrepov zoper Katilinove pristaše: Ci.
3. Sex. Peducaeus Sekst Peducej, sin prejšnjega, Atikov prijatelj, Cezarjev in Oktavijanov privrženec: Ci. ep. — Adj. Pēducaeus 3 Peducéjev: Peducaea de incestu rogatio Ci. Peducejev zakonski predlog (gl. Sex. Peducaeus št. 1.). - pokurjáčiti -kùrjāčīm
I. narediti za volka, povolčiti: pokurjačiti koga
II. pokurjačiti se postati volk, povolčiti se: i vi biste se pokurjačili, a nekmoli ona slaba raja što se digla na nju i ala i vrana tudi vi bi postali volkovi ne samo tista slabotna raja, zoper katero se je vzdignilo vse, kar leze in kar gre - Pompēius 3 (osk. pompe = quinque, Pompēius torej = Quīnctius) Pompêj(ev), ime rimskega (prvotno oskijskega) plebejskega rodu. Njegovi najznamenitejši predstavniki so:
1. Q. Pompeius Kvint Pompej, ki se je kot konzul l. 141 in kot prokonzul l. 140 neuspešno vojskoval z Viriatom in Numancijani (Numantinci): Ci.
2. Q. Pompeius Rufus Kvint Pompej Ruf, tribunus plebis l. 100, konzul l. 88 s Sulo, vojskovodja v vojni z Mitridatom; na povelje Pompeja Strabona so ga usmrtili vojaki: Ci.
3. Q. Pompeius Bithynicus Kvint Pompej Bitinijski, Ciceronov prijatelj, je l. 75 uredil Bitinijo kot provinco; l. 48 je bil skupaj s svojim sorodnikom Pompejem Velikim usmrčen na egiptovski obali: Ci.
4. Cn. Pompeius Strabo Gnej Pompej Strabo(n), pretor l. 94, konzul l. 89, se je kot vojskovodja proslavil v vojni zoper zaveznike (Marsicum bellum): Ci., Vell., Fl.
5. Cn. Pompeius Magnus Gnej Pompej Veliki, sin Gneja Pompeja Strabona, rojen l. 106, premagalec pomorskih roparjev in kralja Mitridata, triumvir s Cezarjem in Krasom od l. 60; Cezar, s katerim se je Pompej sprl l. 49, ga je premagal l. 48 pri Farzalu, zato je zbežal v Egipt, kjer je bil na obali umorjen po ukazu tamkajšnjega kralja Ptolemaja XII.: Ci., C. idr.
6. njegova sinova Cn. in Sextus Pompeius Gnej in Sekst Pompej sta nadaljevala vojno proti Cezarju; prvi je bil l. 45 premagan pri Mundi in kmalu potem na begu umorjen, drugi pa se je s spremenljivo bojno srečo vojskoval na morju do l. 35, ko so ga usmrtili v Miletu: C., Auct. b. Hisp., Vell.
7. Pompeia Pompêja
a) soproga Publija Vatinija: Ci.
b) vnukinja Kvinta Pompeja Rufa, od l. 67 Cezarjeva tretja soproga; l. 61 se je zaradi njenega prešuštvovanja s Klodijem ločil od nje: Suet.
c) hči Pompeja Velikega, soproga Sule Favsta: Auct. b. Afr.
8. Pompeius Vārus Pompej Var, Horacijev tovariš v bitki pri Filipih: H.
9. Pompeius Grosphus Pompej Grosf, sicilski posestnik, Horacijev prijatelj: H. — Pl. Pompēī -iōrum, m možje, kakršen je bil Pompêj, možje kot Pompêj: T. — Adj.
1. Pompēius 3 Pompêjev: lex Ci., domus Ci., O., via Ci., porticus Pr., umbra O. Pompejeva stebrišča (na Marsovem polju).
2. Pompēiānus 3 Pompêjev: Plin., curia Suet., porticus Vitr., equitatus C., theatrum Mart. Pompejevo (od Pompeja zgrajeno) gledališče, Notus Mart. veter, ki je pihal v zastore Pompejevega gledišča; subst. Pompēiānus -ī, m Pompêjev pristaš, pompêjevec, pompejánec: C., T., Lucan., Sen. ph., Vell. - postop|ek2 [ó] moški spol (-ka …) pravo das Verfahren
arbitražni postopek Schlichtungsverfahren
civilni postopek Zivilverfahren
dokazni postopek die Beweisaufnahme (v dokaznem postopku se je izkazalo … die Beweisaufnahme ergab …)
izvršilni postopek die Zwangsvollstreckung, das Exekutionsverfahren, Vollstreckungsverfahren, Zwangsvollstreckungsverfahren
kazenski postopek das Strafverfahren, der [Strafprozeß] Strafprozess
mandatni postopek Mandatsverfahren
nadaljevalni postopek Nachverfahren
nepravdni postopek [Beschlußverfahren] Beschlussverfahren, Außerstreitverfahren
obtožni postopek Eröffnungsverfahren
opominjalni postopek Mahnverfahren
postopek pri sodniku za prekrške Ordnungsverfahren
pravdni postopek [Prozeßverfahren] Prozessverfahren, Streitverfahren, der Rechtsweg
predhodni postopek Vorverfahren
predpisani postopek die Formvorschrift
preiskovalni postopek Ermittlungsverfahren, Untersuchungverfahren
prizivni/pritožbeni postopek Berufungsverfahren; Revisionsverfahren
razvezni postopek [Scheidungsprozeß] Scheidungsprozess
sodni postopek das Gerichtsverfahren, der Rechtsgang, der Rechtsweg
spravni postopek Güteverfahren, Sühneverfahren
stečajni postopek der Konkurs, das Konkursverfahren
vojaški kazenski postopek Militärstrafverfahren
zamudni postopek Versäumnisverfahren
zapuščinski postopek [Nachlaßverfahren] Nachlassverfahren
začeti/uvesti postopek proti das Verfahren einleiten gegen
predlog za uvedbo kazenskega postopka der Strafantrag
sklep o uvedbi postopka der [Eröffnungsbeschluß] Eröffnungsbeschluss
uvedba stečajnega postopka die Konkurseröffnung
mirovanje postopka Stillstand der Rechtspflege
predlog za skrajšani postopek der Dringlichkeitsantrag
obnovitev postopka Wiederaufnahmeverfahren
predlog za obnovitev postopka der Wiederaufnahmeantrag
ustaviti postopek das Verfahren einstellen
oprostitev plačila stroškov postopka die Verfahrenshilfe
ugovor zoper kršitev procesnih predpisov med postopkom die Rüge
stranka v postopku die [Prozeßpartei] Prozesspartei
biti stranka v postopku Parteistellung haben
opravilo v postopku die [Prozeßhandlung] Prozesshandlung
pravica, biti zaslišan v postopku der Anspruch auf rechtliches Gehör
terjatev v stečajnem postopku die Konkursforderung
tožba v izvršilnem postopu die Exekutionsklage
udeleženec v postopku der Verfahrensbeteiligte, Nebenbeteiligte
zakon o kazenskem postopku die [Strafprozeßordnung] Strafprozessordnung (StPO)
zakon o pravdnem postopku die [Prozeßordnung] Prozessordnung, [Zivilprozeßordnung] Zivilprozessordnung (ZPO)
zakon o sodnem postopku die Gerichtsordnung
zakon o stečajnem postopku das Konkursrecht - pováliti pòvālīm
I.
1. podreti: povaliti žito, koga na zemlju, na klupu: povaliti na klupu daka nekdaj šolska kazen, ko je dijak, ki ni znal lekcije ali se drugače pregrešil zoper šolski red, moral leči na klop, da ga je učitelj (ali sošolec ali sluga) pretepel po zadnjici
2. agr. pogrobati: povaliti lozu, ruže
II. povaliti se vreči se na tla - prae-cipuus 3 (praecipere; quod ante capitur Fest.)
1. poseben, svoj(ski), značilen, izključen (-na -no): Pl., Ter. idr., praecipuam fortunam postulare Ci., praecipua sors periculi L. poseben delež, praecipuo suo periculo N. izjemna osebna nevarnost, quare necesse est, quod mihi consuli praecipuum fuit praeter alios, id iam privato cum ceteris esse commune Ci., praecipuum illum et proprium sensum doloris mei (naspr. communis) Ci.; subst. praecipuum -ī, n posebna pravica, prednostna pravica, predpravica, ugodnost, privilegij: ut enim cetera paria Tuberoni cum Varrone fuissent, hoc certe praecipuum Tuberonis, quod … Ci.; occ. poseben = vnaprej (pri)dobljen, vnaprejšnji: dos, peculium Icti.; subst. praecipuum -ī, n vnaprejšnje volilo, vnaprejšnja dediščina: Suet. (Galba 5).
2. poseben = izreden, izjemen, izvrsten, odličen: laus, fides N., gloria L., vir Eutr., quos praecipuo semper honore Caesar habuit C., artis praecipuae opus O., praecipuā scientiā rei militaris T., praecipuum veniae ius habet ille liber O. ima pred vsemi pravico do … (= ima največ pravice do … ), praecipuo iure esse Ci. = praecipuum locum tenere Suet. prednostno (posebno) mesto zavzemati, praecipui regis amici Cu. najimenitnejši, toda: praecipuus amicus T. najboljši prijatelj, praecipua cenationum rotunda Suet. glavna obednica je bila okrogla, rex fraude praecipuus Fl. prelokavi (nadvse lokavi, zvijačni) kralj, praecipuum toro (abl.) accipit Aenean V. odlikovanega (odlikujočega se) s častnim sedežem, praecipuus in eloquentiā vir Q., praecipuus circumveniendi Sabini T. glavna oseba v kovarstvu (rovarjenju, spletkarjenju) zoper Sabina (proti Sabinu); v pomenu dignissimus z relativnim stavkom v cj.: mox praecipuus, cui secreta imperatorum inniterentur T.; v pomenu maxime idoneus z ad (adversus ali z dat.): praecipuus ad pericula T. za prestajanje (prebijanje skozi, tveganje, podajanje v) nevarnosti, opes praecipuae ad eliciendam cupiditatem T., praecipui ad scelera T. veliki hudodelci, hudi zločinci, herba ad serpentium ictus praecipua Plin. posebej delujoča (izjemno učinkovita) proti kačjim pikom, praecipuus adversus anginas sucus Plin., herba dentibus praecipua Plin. Subst.
a) praecipuī -ōrum, m najodličnejši, najimenitnejši, najizvrstnejši: ponendus inter praecipuos Q.
b) praecipuum -ī, n prednost, odlika, vrlina: homini praecipui a naturā nihil datum esse Ci., aurigarum equorumque praecipua vel delicta (pomanjkljivosti, hibe) Amm.
c) praecipua -ōrum, n α) najvažnejše, najpomembnejše, najvažnejša (najpomembnejša) stvar: principum diversam esse sortem, quibus praecipua rerum ad famam derigenda T. β) (kot prevod stoiškega izraza τὰ προηγμένα) stvari, ki zaslužijo prednost, prednostne stvari, nezavrgljive stvari, nezavrgljivo, indiferentno = kar samo po sebi ni absolutno dobro, mu je pa najbližje (naspr. reiecta zavrgljive stvari, zavrgljivo): quae vel ita appellemus — id erit verbum e verbo — vel promota et remota vel, ut dudum diximus, praeposita vel praecipua, et illa reiecta Ci. — Od tod adv. praecipuē posebno, posebej, osobito, izredno, izjemno, pred vsem (drugim), predvsem, zlasti: Pl., Auct. b. Alx., V., O., T., G. idr., Caesar, quod semper Haeduorum civitati praecipue indulserat C., eum Cicero praecipue dilexit N., in hoc officio, quod fuit praecipue meum Ci., nihil sibi appetit praecipue Pompeius Ci., Cariā totā praecipueque Telmesses Ci., praecipue cum H., Plin. iun., praecipue si Q., Plin. - praesidium -iī, n (prasidēre)
1. zaklon, zavetje, zatočišče, zaslomba, (o)bramba, varstvo, zaščita, kritje, zavetje, pomoč: nullum amicis in eo praesidium videbat positum C., non satis praesidii in eo putabatur N., alicui esse praesidio Ci., ferre alicui praesidium Ci., in fugā sibi praesidium ponere C. (po)iskati zavetje, zatočišče, legum praesidio Ci. s pomočjo; occ. vojaško varstvo, vojaško spremstvo, straža: Pl., Eutr. idr., legiones, quae praesidio impedimentis erant C., nocturnum praesidium Palatii Ci. zasedba;
2. meton. kar, kdor koga varuje, zaščita, zaščitnik (zaščitnica), pomoč, pomočnik (pomočnica), varovalo, varovalec (varovalka), varstvo, varuh(inja): classis praesidium provinciae Ci., generis praesidia S. zaščitnike (zaslombo) rodovine; occ.
a) varovalno (vojaško) spremstvo, zaščitnica: ad iudicium cum praesidio venit Ci., praesidium dedit, ut eo tuto perveniret N.
b) kot voj. t.t. straža, stražna (stražarska) posadka, stražna (stražarska) enota: praesidium castrorum L., in eo flumine pons erat, ibi p. ponit C., p. agitare S. na straži biti, procul in praesidio erat N. je stal na straži, praesidium Lacedaemoniorum ex arce expulerunt N., occupato oppido ibi praesidium collocat C., imponere praesidium oppido L., Italia tota armis praesidiisque tenetur Ci., locum praesidio tenere C., praesidio firmare N.
c) s posadko (stražo) zaščiteno (utrjeno, varovano, krito) mesto, branišče, branik, stražišče, straž(ar)nica, okop, obrambni položaj, obrambni nasip: Eutr. idr., cum legio praesidium quoddam occupavisset C., cohortes, ex proximis praesidiis deductae C., praesidium tutari L., praesidio decedere L., propter metum praesidium relinquere Ci., praesidia Romana intrare T.; pren.: de praesidio vitae decedere Ci. svoje mesto v življenju zapustiti, pudoris Ci. branik.
3. metaf. pomoč, pripomoček (pomoček, pripomoč), (pri)pomagalo: insigne praesidium reis H., omnibus vel naturae vel doctrinae praesidiis ad dicendum parati Ci., ad evertendam rem publicam praesidia quaerere Ci., quod satis esset praesidii N. vsa potrebna pomagala, di nobis haec praesidia dederunt Ci., praesidio litterarum C. s pomočjo črk, pismenk, ad evertendam rem publicam praesidia quaerere Ci., sibi praesidia periculis (dat. zoper nevarnosti) quaerere Ci.; occ. zdravilo: Plin. idr. - praš|ek moški spol (-ka …) das Pulver (pecilni Backpulver, pralni Waschpulver, proti moljem Mottenpulver, za limonado Brausepulver, za njuhanje Schnupfpulver, za puding Puddingpulver, za sladoled Eispulver, za zobe Zahnpulver, zoper mrčes Insektenpulver)
brusni prašek der Glassand - prášek powder
gladilni prášek polishing powder
pecilni prášek baking powder
pralni prášek washing powder
zobni prášek tooth powder
šumeči prášek effervescent powder
prášek zoper mrčes, molje insect powder, insecticide - pravno varstvo srednji spol pravo der Rechtsschutz, -schutz (vajencev Lehrlingsschutz, zoper odpoved Kündigungsschutz)
potreba po pravnem varstvu das Rechtsschutzbedürfnis - predsódek (-dka) m pregiudizio, preconcetto, prevenzione:
imeti, gojiti predsodke do, proti, zoper avere pregiudizi contro, verso, nei confronti di; essere prevenuti nei confronti di
ideološki, moralni, rasni predsodki pregiudizi ideologici, morali, razziali - pregiudizio m (pl. -zi)
1. predsodek; ekst. vraža:
avere pregiudizi contro, verso, nei confronti di imeti, gojiti predsodke zoper
pregiudizi popolari ljudske vraže
2. škoda:
recare pregiudizio (a) škoditi, škodovati, biti v škodo (komu, čemu) - pregrešíti (-ím)
A) perf. commettere:
pregrešiti veliko hudih napak commettere molti errori gravi
B) pregrešíti se (-ím se) perf. refl.
1. rel. peccare
2. pren. peccare, contravvenire, trasgredire, violare:
pregrešiti se zoper zdrav razum peccare contro il buon senso
pregrešiti se proti zakonom contravvenire alle leggi
pregrešiti se pri hrani peccare di gola - pregrešíti se pécher (contre), commettre une faute (ali un péché) , manquer à, déroger à, se rendre coupable (envers quelqu'un)
pregrešiti se s čim tomber en faute
pregrešiti se proti čemu manquer à quelque chose
pregrešiti se zoper nravnost enfreindre les bonnes mœurs