Franja

podium -iī, n (tuj. ποδίον)

I.

1. podstavek, podzid(ek), podpora,podnožje, podij za stebre: Vitr.; zlasti pred orkestro: Vitr.

2. spodnji opaž, panel ob steni sobe: Ulp. (Dig.)., supra podium columnae Vitr., sin autem circa aedem ex tribus lateribus podium faciendum erit Vitr., podii altitudo ab libramento pulpiti cum corona et lysi Vitr., corinthii simplices habent columnas aut in podio positas aut in imo Vitr., est et aliud cubiculum a proxima platano viride et umbrosum, marmore excultum podio tenus Plin. iun.

3. terasast napušč, balkon nad notranjim obzidjem amfiteatra ali cirkusa, kjer so bili najboljši, z zaščitnimi mrežami pred živalmi zavarovani sedeži za ugledne goste (za prireditelja in voditelja iger, senatorje, vestalke, tuje poslance, cesarje): nam perraro praesidere, ceterum accubans, parvis primum foraminibus, deinde toto podio adaperto spectare consueverat (sc. Nero) Suet., tanta copia invecta, ut retia coercendis feris podium protegentia sucinis nodarentur Plin., et Catuli Paulique minoribus et Fabiis et omnibus ad podium spectantibus Iuv. —

II. podstavek, spodnji okvir, podnožka, podnožje, podnožnik (čisto lat. suggestus):

1. za sode: Pall.

2. za panje: podia ternis alta pedibus fabricantur Pall.

pol-liceor -ērī -licitus sum (por + liceor; gl. por)

1. (po)nuditi, ponuditi (ponujati), tudi ponuditi (ponujati) se za kaj, obljubiti (obljubljati), obetati, besedo da(ja)ti (naspr. abnuere, denegare; prim. prōmittere = obljubiti (obljubljati) komu kaj = „storiti, da kdo kaj pričakuje“, „upanje (nado) vzbujati komu“); abs.: Lamp. idr., cum contra fecerint, quam polliciti professique sint Ci., mox ubi pollicita est O., dando et pollicendo perfecit S. z darili in obljubami (obeti), quem plane debes mittere, ut polliceris Plin. iun.; z adv.: ultro polliceri Ci., bene (liberaliter C., benigne L., liberalissime Ci.) polliceri S. lepo (prijazno) obljubiti (obljubljati, obetati), dajati lepe (prijazne) obljube; z acc. rei: Pl., Ter., Iust., Plin. iun., Suet. idr., publice frumentum C., frumentum ad bellum L., pecuniam, pecunias in rem publicam Ci.; z acc. rei in dat. personae: H., Iust., Vell., Sen. tr., Suet. idr., Paridis lyram Alexandro quidam pollicitus est Cu., militibus agros ex possessionibus suis polliceri C., alicui arma virosque ad bellum polliceri L., regi pacem neque abnuere neque polliceri S., senatui frumentum in cellam gratis Ci.; preg.: ei maria montesque polliceri S. = obljubljati komu morja in gore = sl. „obljubljati komu zlate gradove“, „obljubljati (zidati) komu gradove v oblakih“ (prim. montīs auri pollicens Ter.); s predik. acc.: Iust., Plin. iun. idr., sese itineris ducem polliceri S. ponuditi se za vodnika; v pogovornem jeziku z de: de nostro amico placando aut etiam plane restituendo polliceor Ci., de aestate polliceris vel potius recipis Ci., nihil … de opibus meis pollicebar, sed de horum erga me benevolentia promittebam Ci., neque mehercle minus ei prolixe de tuā voluntate promisi, quam erat solitus de meā polliceri Ci., de se multa polliceri Iust.; z inf.: L., Sen. rh., qui sum pollicitus ducere? Ter., si amplius obsidum vellet, dare pollicentur C., offerre pecuniam, fidem et pericula (zvestobo v (ob) skupni nevarnosti) polliceri T.; z ACI in inf. fut.: H., Plin. iun. idr., pollicetur Piso sese ad Caesarem iturum (sc. esse) C., pollicitus est sibi eam rem curae futuram C., cum tantas res Graeci susciperent, profiterentur, agerent seque et videndi res obscurissimas et bene vivendi et copiose dicendi rationem daturos hominibus pollicerentur Ci., pro certo polliceor hoc vobis atque confirmo me esse perfecturum Ci., Cinna in omnibus tribubus eos se distributurum pollicitus est Vell., de Alexandrina re causaque regia tantum habeo polliceri, me tibi absenti tuisque praesentibus cumulate satis facturum Ci. ep.; redko z ACI in inf. pr.: iusiurandum pollicitus est dare se Pl., sine praedio relinquere se iis urbem immunesque victuros est pollicitus L.; s finalnim stavkom zahtevne vsebine: statua non modo ut ponatur, verum etiam ut inviolata maneat pollicetur Iust., saepe erat senatui pollicitus … discederet uterque ab armis exercitusque dimitteret Hirt.; z vprašalnim stavkom: neque ille, quae meum tempus postularet, satis prolixe polliceretur Ci., erat enim (sc. Phamea) in consulatus petitione per te mihi pollicitus, si quid opus esset Ci.

2. poseb.
a) (o govorniku) na začetku (v uvodu) govora obljubiti (obljubljati), obetati, naznaniti (naznanjati), napoved(ov)ati: quaeso, ut, quid pollicitus sim, diligenter memoriae mandetis Ci., docui, quod primum pollicitus sum, causam omnino, cur postularet, non fuisse Ci.
b) (o kupcu) (po)nuditi (ponujati): at illic pollicitus est prior Pl.
c) (o pticah pri avspicijih) obljubiti (obljubljati), obetati, napoved(ov)ati, prerokovati: assuetae sanguine et praedā aves pollicebantur Fl. — Polliceor, zlasti pa pollicitus 3 v pass. pomenu: Hyg., Lact. idr., exercenti navem adversus eos, qui cum magistro contraxerunt, actio non pollicetur Ulp. (Dig.), non dormientibus neque otiantibus, sed vigilantibus et laborantibus pollicentur praemia Ambr., pollicitam dictis, Iuppiter, adde fidem O., nam ut aliis plerumque obvenienti magistratu ob metum statuae polliceantur Prisc.; od tod subst. pollicitum -ī, n „obljubljeno“, obljuba, obet: Col., Sil., Hyg., polliciti fides O. verjetnost obljube.

Opomba: Act. soobl.: ne polliceres, quod datum est Varr.

polnomóčje pleno poder m , plenos poderes m pl

neomejeno polnomočje pleno poder m, poder m general; plenipotencia f; fig carta f blanca; (zlasti jur) procuración f
dati polnomočje komu conferir poder(es) a alg; apoderar a alg; dar poder(es) a alg
prekoračiti polnomočje extralimitarse (ali excederse) en sus poderes

pomočník, -íca garçon moški spol , compagnon moški spol , ouvrier moški spol qualifié, aide moški spol, ženski spol , adjoint moški spol , assistant, -e moški spol, ženski spol , auxiliaire moški spol, ženski spol ; figurativno sous-verge moški spol

pomočnik računovodje aide-comptable
frizerski pomočnik garçon coiffeur, familiarno pommadin moški spol
krojaški pomočnik garçon (ali ouvrier) tailleur
mesarski pomočnik garçon boucher
pekovski pomočnik garçon (ali compagnon) boulanger, mitron moški spol
gospodinjska pomočnica bonne ženski spol, domestique ženski spol, servante ženski spol
kuharski pomočnik aide de cuisine
prva, druga pomočnica (zlasti šivilja v modnem salonu) première, seconde main
trgovska pomočnica demoiselle (ali employée) de magasin, vendeuse ženski spol

pooblastílo autorazación f ; poder m ; pleno poder m ; plenos poderes m pl

po pooblastilu por poder (kratica: p.p.)
neomejeno pooblastilo pleno poder; poder general; plenipotencia f, fig carta f blanca; (zlasti jur) procuración f
podelitev pooblastila otorgamiento m de poder(es)
dati komu pooblastilo apoderar a alg, conferir poder(es) a alg, dar poder(es) a alg
prekoračiti svoje pooblastilo extralimitarse (ali excederse) en sus poderes

posebej [é]

1. (ločeno) gesondert
vsak posebej jeder für sich
za vsak primer posebej von Fall zu Fall

2. (dodatno) pri računu: zuzüglich; zaslužiti: noch dazu

3. (nalašč) eigens, speziell
narejen posebej za maßgefertigt, obleka: maßgeschneidert

4. (še zlasti) besonders, insbesondere

5. (zelo) besonders (velik/poceni besonders groß/preiswert)
biti posebej privlačen einen besonderen Reiz ausüben

post-līminium -iī, n (post in līmen) pravica vrniti se domov in v prejšnje pravno stanje (= ohraniti iste pravice, kot si jih imel pred odhodom), pravica vrnitve (povratka) domov (v domovino) v prejšnje (pravno) stanje (zlasti za vojne ujetnike): quem pater suus aut populus vendidisset aut pater patratus dedidisset, ei nullum esse postliminium Ci., postliminium habere, postliminium alicui dare Icti., ius postliminii Icti.; nav. abl. postliminio po pravici (s pravico) vrnitve (povratka) domov (v domovino): p. redire Ci., Icti., reverti Amm., Icti.; metaf. sploh vrnitev, povratek: p. vitam recipere Lact. zopet, znova, p. in forum reducere Ap.; z gen.: p. mortis (s povratkom od smrti = z vrnitvijo od mrtvih) corpus animare Ap., postliminium pacis (sprava) ecclesiasticae Tert.

póšten¹ postal, post-office, mail

póštno ležeče to be (left till) called for, poste restante, ZDA (in care of) general delivery
póštni avto mail van, post van, mail bus, post bus
póštni ček postal cheque (ZDA check)
póštni čekovni urad postal cheque office
póštna dostava delivery
póštna hranilnica post-office savings bank
doba, čas póštnih kočij ZDA horse-and-buggy days pl
póštna hranilna knjižica post-office savings book
póštna kočija zgodovina stagecoach, (zlasti francoski) diligence
póštni kupon (za odgovor) reply coupon
póštna dopisnica postcard, (z vtiskano znamko) ZDA postal card, (z odgovorom) reply postal card, (razglednica) picture postcard, ZDA illustrated postal card
póštna direkcija, ravnateljstvo general post office
póštni direktor postmaster
póštna ladja packet, packetboat, mail-boat
póštna nakaznica postal order, (telegrafsko nakazilo) telegraph money order
póštni naslov postal address
knjiga póštnih naslovov, póštni imenik directory
póštno letalo mail plane, mail carrier aircraft
póštni nabiralnik postbox, letter box, ZDA mailbox
póštni pilot airmail pilot
póštni okoliš postal district
póštno povzetje cash on delivery (C.O.D.), ZDA collect on delivery
póštni paket postal parcel (ali packet), ZDA parcel post package
póštna (preprežna) postaja zgodovina stage, posting stage, post station
póštna položnica money order (M.O.)
póštni predal post-office box (P.O.B.)
póštna pristojbina postage, mailing fee, (dodatna) additional fee, (porto) postage due
póštno okence (post-office) counter (ali window)
póštne pristojbine postal rates pl
póštni rog zgodovina post horn, postillion's horn
póštna služba postal (ZDA mail) service
póštna številka postcode, postal code
póštna torba mail bag
póštna tarifa postal charges pl, postal rates pl
póštna tajnost secrecy of the postal service, sanctity of the mail
póštni vlak mail train
póštni urad post office
póštni uradnik post-office clerk
póštna zapora interruption of postal services
póštna znamka (postage) stamp
póštni seznam mailing list
póštni voz (železniški) mailcoach, ZDA mail car
póštna zgradba post office

pound⁴ [páund]

1. prehodni glagol
tolči, raztolči, zdrobiti, razdrobiti; butati, bobnati, razbijati (s pestmi); zabijati, močno udarjati

2. neprehodni glagol
razbijati (tudi srce), bobnati; vleči noge za seboj (zlasti along)
klecati (kolena)

ameriško, sleng to pound the ear spati
to pound into s.o. vbijati komu kaj v glavo
to pound away at delati z vso vnemo; napadati, kritizirati

prae-rogātīvus 3 (praerogāre) najprej (prvi) za mnenje vprašan, najprej (prvi) glasujoč, prerogatíven: centuria praerogativa (Ci.) ali nav. samo subst. praerogātīva -ae, f (držpr. t.t.) prerogatívna centúrija, izžrebana, da na komicijah (volitvah) glasuje prva: Ci., L., Aus., Fest. idr. (tribus praerogativa prerogatívna tríbus (tríbua), h kateri spada posamezna (prerogativna) centurija: Asc.), praerogativam referre Ci. poročati o glasovanju prve centurije, omen valet praerogativae Ci. glasovanje prerogativne centurije velja za ugodno (pred)znamenje, je kot dobro (pred)znamenje odločilno, ker so se vse druge centurije večinoma zgledovale po njej, še zlasti če se je v njenem imenu skrival kak dober pomen (npr. Valeria). — Od tod metaf. subst. praerogātīva -ae, f

1. predvolitve, predhodne volitve, predizbor: militaris ali comitiorum militarium L.

2. ugodno (pred)znamenje, ugoden (pred)znak, ugoden pomen: praerogativa triumphi, voluntatis Ci., praerogativa fecunditatis in feminis Plin.

3. predpravica, posebna pravica, posebna ugodnost, posebna prednost, poseben privilegij, prerogatív: Icti., decoris in gemmis Plin., militares praerogativae Lamp., uti praerogativā deductionis Ulp. (Dig.).

precinct [prí:siŋkt] samostalnik
ograjeno zemljišče, ograjen prostor (britanska angleščina zlasti okrog cerkve)
ameriško administrativna enota, volilna enota, policijska postaja, policijski okoliš
množina okolica, področje
množina, figurativno meje, območje

within the precincts of v mejah česa, znotraj česa
ameriško precinct captain (ali leader) vodja (stranke) volilnega okraja

préférence [preferɑ̃s] féminin dajanje prednosti; posebna ljubezen ali nagnjenje (pour za); prednost, prioriteta; olajšava, ugodnost; preferenca

de, par préférence rajši; zlasti; prav posebno
accorder, donner la préférence à quelqu'un dati prednost komu, bolj ceniti, rajši imeti koga
avoir la préférence sur quelqu'un imeti prednost pred kom
droit masculin de préférence prednostna pravica

prekajeválec

prekajevalec rib (zlasti slanikov) saurisseur moški spol

press² [pres]

1. prehodni glagol
stiskati, stisniti; pritisniti, pritiskati, tlačiti (tudi figurativno)
iztisniti, izžeti (sadje, sok); likati, polikati; stisniti skupaj, pritisniti naprej, stran; goniti, priganjati, ne dati miru, prisiliti, izsiliti, pritiskati na koga; vsiliti komu kaj; dati čemu poudarek, ostati, vztrajati (pri svojem mnenju); moledovati (for za)

2. neprehodni glagol
stiskati se, prerivati se, gnesti se, vsiljevati se, biti nujen

to press the button pritisniti na zvonec, dati znak za začetek dela; figurativno napraviti odločilen korak
to press an attack trdovratno napadati
to press home an argument trdovratno dokazovati
to press one's point trdovratno vztrajati pri svojem mnenju
to be pressed for money (time) biti v denarni (časovni) stiski
to press s.o. for money pritiskati na koga za denar
to press s.th. on s.o. vsiljevati komu kaj
to press into service zaposliti koga (zlasti proti volji)
hard pressed v stiski, v težkem položaju
time presses čas priganja

principled [prínsipld] pridevnik
načelen, principialen (zlasti v sestavljenkah, npr. high-principled)

proctor [prɔ́ktə] samostalnik
britanska angleščina, univerza proktor, disciplinski nadzornik
britanska angleščina, cerkev odvetnik na cerkvenem sodišču

britanska angleščina the King's Proctor državni tožilec (zlasti pri ločitvenih procesih)
sleng proctor's man, proctor's bull(dog) pedel

prohibitiō -ōnis, f (prohibēre)

1. prepreče(va)nje: Paul. (Dig.).

2. prepoved, zlasti sodna: tollendi Ci., sceleris Ci. fr. ap. Q., pietate cultuque divino statuetur praescripta poena prohibitio Ps.-Q., alicuius actus Ulp., divortii, repudii Tert., ad credendi studium prohibitionis ipsius stimulis excitatur Arn.

pte (naslonka, ki se v klas. lat. priveša le abl. svojilnih zaimkov, v stari lat. tudi drugim sklonom osebnega zaimka; skrč. iz pote [prim. potis], kar pomeni „posebno, zlasti, potem“ =) svojski, lasten, sam: suopte pondere Ci. s svojo lastno težo, suāpte manu Ci. s svojo roko, z lastno roko, tuopte ingenio Pl., suopte ingenio T., suāpte naturā Ci., nostrāpte culpā Ter., mepte Pl. mene samega, mihipte Ca. fr.

púhel (-hla -o) adj.

1. vuoto; vacuo:
puhlo seme seme non germinativo

2. pren. vuoto, banale, insipido, pedestre:
puhle besede discorsi vuoti
knjiž. zlasti v mladosti se vdajamo puhlim užitkom specie in gioventù ci lasciamo attrarre dalle lusinghe della vita

pūpilla -ae, f (demin. k pūpa deklica)

1. nedorasla, zlasti osirotela deklica, (deklica) sirota, varovanka: Plin. iun. idr., infanti pupillae fortunas patrias ademit Ci., pupilli et pupillae Ci.

2. metaf. (kakor gr. κόρη) pupíla, punčica (v očesu), zenica, zrklo: Plin., Lucr., Cels. idr., pupilla est medium punctum oculi, ubi quia parvae imagines nobis videntur, pupillae propterea appellantur Isid. — Soobl. pūpulla -ae, f: Ap.