Franja

Paeān -ānis, acc. -āna in -ānem, m (Παιάν ali Παιών) Paján, pri Hom. zdravnik bogov. Pozneje priimek bogov zdravilstva, poseb. Apolona in Eskulapa: Ci., O.; meton. paján

1. himna na čast Apolonu, pa tudi vsak drug slavospev: Ci., Pr., paeana canentes V., conclamant paeana socii V. zmagoslavni (zmagovalni) vzklik, dicite: „io Paean“ O. radostno zakličite, zaženite radostni vzklik.

2. stopica iz treh kratkih in enega na poljubnem mestu stoječega dolgega zloga (—⏑⏑⏑ ali ⏑—⏑⏑ ali ⏑⏑—⏑ ali ⏑⏑⏑—): Ci.

palper [palpe] verbe transitif otipa(va)ti, (po)tipati; (familier)

palper de l'argent dobiti, prejeti denar
le médecin palpe le malade zdravnik otipava bolnika
il a déjà assez palpé dans cette affaire (familier) dosti denarja je že dobil pri tej zadevi, pri tem poslu

per-ambulō -āre -āvī -ātum (per in ambulāre) prehoditi (prehajati), hoditi po čem, prekoračiti (prekoračevati), iti (hoditi, korakati, stopati, koračiti) po čem, preko česa, skozi kaj: multas terras Varr., omnium cubilia Cat., haec (sc. praedia) Plin. iun., omnium limina cotidie Sen. ph., rura H.; pesn. metaf.: frigus perambulat artūs O. spreleta(va), crocum floresque perambulat Attae fabula H. Atova drama korači preko odra (= se uprizarja na odru), odišavljenem z žafranom in cvetjem; occ. (kot zdravnik bolnike) obiskovati, pregledovati: si (sc. medicus) me inter eos, quos perambulat, ponit Sen. ph. če me šteje med svoje bolnike.

Philippus -ī, m (Φίλιππος) Fílip

I. ime makedonskih kraljev

1. Amintov sin, oče Aleksandra Velikega, kralj v letih 360—336: Pl., Ci., N., Iust.; meton. tudi Fílipov (= od Filipa kovani) zlat(nik): Pl., regale nomisma, Philippus H.; metaf. zlat(nik) nasploh: Aus. — Od tod adj.
a) Philippēus 3 (Φιλίππειος) Fílipov: nummus (aureus) Philippeus (gen. pl. vedno Philippēum) Pl., L. Filipov (= od Filipa kovani) zlat(nik) = 20 drahem, sanguis Pr. Kleopatrino sorodstvo s Filipom.
b) Philippicus 3 Fílipov, fílipski: talentum Pl., aurum Plin. iz Filipovih rudnikov, orationes Ci. filípike = Demostenovi govori proti Filipu; subst. Philippicae -ārum, f (sc. orationes) filípike = Demostenovi govori proti Filipu in po njihovem zgledu nastali Ciceronovi govori proti Antoniju: Prisc., Hier.

2. Philippus Arrhidaeus Filip Ar(h)idaj, polbrat Aleksandra Velikega: Iust.

3. Filip III., kralj v letih 220—179: L., Ci., N. —

II. telesni zdravnik Aleksandra Velikega: Cu., Iust. —

III. priimek Marcijevega rodu, npr. L. Mārcius Philippus Lucij Marcij Filip

1. govornik in državnik, konzul l. 91: Ci.

2. Oktavijanov očim: C.

Philistiō(n) -ōnis, m (Φιλιστίων) Filistíon.

1. zdravnik iz Lokrov, Platonov sodobnik: Plin., Gell.

2. pisec grških mimov z začetka 1. stol. po Kr.: Mart.

Philō -ōnis, m (Φίλων) Fílon

1. akademski filozof v Atenah: Ci.

2. slavni arhitekt iz Aten: Ci., Vitr.

3. grški zdravnik iz Tarza, sodobnik cesarja Avgusta: Cels.

Plīnius 3 Plínij(ev), ime rim. rodu. Njegovi najbolj znani predstavniki so:

1. C. Plinius Secundus (imenovan tudi maior starejši) Gaj Plinij Sekund (starejši), naravoslovec, avtor ohranjenega enciklopedičnega dela z naslovom Naturalis historia „Naravoslovje“ v 37 knjigah; umrl je ob izbruhu ognjenika Vezuv l. 79 po Kr., star 56 let: Plin. iun.

2. njegov nečak (sin njegove sestre) in posinovljenec C. Plinius Secundus (imenovan tudi iunior mlajši) Gaj Plinij Sekund (mlajši), rojen l. 62 po Kr. v Novem Komu (Novum Comum), v času Trajana cesarski namestnik v Bitiniji, avtor hvalnice na čast Trajanu in zbirke pisem, umrl ok. l. 114 po Kr.

3. Plinius Valeriānus Plinij Valerijan, zdravnik in pisec del o medicini; živel je malo pred obdobjem cesarja Konstantina. — Adj. Plīniānus 3 Plínijev: principatus duracinis quae Pliniana Campania appellat, in Belgica vero Lusitanis, in ripis etiam Rheni Plin.

pljúčen de poumon, pulmonaire

pljučna arterija, vena artère ženski spol, veine ženski spol pulmonaire
pljučna bolezen affection ženski spol pulmonaire
pljučni bolnik (jetičnik) malade moški spol du poumon, tuberculeux moški spol, phtisique moški spol, poitrinaire moški spol
pljučno krilo (lobe moški spol du) poumon moški spol
pljučna pečenka filet moški spol (de bœuf, de veau)
pljučni rak cancer moški spol du poumon
pljučna tuberkuloza tuberculose ženski spol pulmonaire, phtisie ženski spol
zdravnik za pljučne bolezni phtisiologue moški spol

Podalīrius -iī, m (Ποδαλείριος) Podalêjrij (Podalírij)

1. Eskulapijev (Eskulapov) sin, slavni zdravnik pred Trojo: O.

2. Trojanec, ki je spremljal Eneja v Italijo: V.

podeželsk|i [ê] (-a, -o) ländlich, Land- (otrok das Landkind, zdravnik der Landarzt, zrak die Landluft, cesta die Landstraße, hiša das Landhaus, šola die Landschule, mesto die Landstadt, plemstvo der Landadel, posestvo das Landgut, prebivalstvo die Landbevölkerung)

podežêlski provincial, de province, de campagne, campagnard, paysan, villageois, rustique, rural, champêtre, pastoral

podeželsko gledališče théâtre moški spol de province
podeželska hiša maison ženski spol de campagne
podeželski učitelj maître d'école de village
podeželski zdravnik médecin moški spol de campagne
podeželsko življenje vie ženski spol rustique (ali champêtre, rurale, des champs, à la campagne)
opustiti podeželske navade se déprovincialiser

pólkoven regimental

pólkovna godba regimental band
pólkovno obvezovališče r. first-aid post
pólkovni štab r. staff
pólkovni zdravnik r. medical officer
pólkovna uniforma regimentals pl
pólkovna zastava r. colours pl

postáti¹ (postanem) to become; to get; (sčasoma) to grow (up, out of); to rise; (nenadoma) to turn, to turn out, to prove

postáti bogat to become (ali to grow) rich
postáti hud, jezen to get angry
postáti lačen (reven, star) to get hungry (poor, old)
postáti mlajši to grow younger
postáti običajen to become common
postáti slabši to grow worse, to worsen
postáti zdravnik to become a doctor
mraz (pozno, temno) postaja it is getting cold (late, dark)
postal je bled he went (ali turned, grew) pale
Napoleon je postal cesar Napoleon became emperor
postal je katolik he has turned Catholic
kaj hoče on postáti? what is he going to be?
kaj je postal (on) (kaj je z njim)? what has become of him?, what ever became of him?

postáti (postanem) devenir, passer, se faire

postati blažji s'adoucir
postati bled pâlir
postati bogat s'enrichir
postati debel, rejen, trebušen engraisser
postati gladek, lahek, netežaven s'aplanir
postati gospodar česa se rendre maître de quelque chose
postati hitrejši s'accélérer
postati igralec monter sur les planches (ali les tréteaux)
postati kalen, moten se troubler
postati kapitan passer capitaine
postati kralj devenir roi, ceindre la couronne (ali le diadème)
postati malodušen perdre courage
postati manj aroganten (figurativno) baisser le ton
postati močnejši renforcer, familiarno renforcir
postati nemoderen passer de mode
postati nezaupljiv prendre ombrage
postati ošaben, prevzeten s'enorgueillir
postati plen česa tomber en proie à quelque chose
postati pravnomočen prendre force de loi
postati reden človek se ranger
postati rjav (jed) se rissoler
postati slabotnejši (svetloba) pâlir
postati star vieillir, devenir (ali se faire) vieux
postati temnejši foncer
postati trgovec entrer (ali se mettre) dans le commerce
postati zdravnik devenir (ali se faire) médecin
postati ubogljiv filer doux
postati zelo redek devenir rare (ali d'une grande rareté)
postati živo rdeč devenir rouge comme une cerise

postáti¹ (postanem) hacerse; empezar a ser; llegar a ser ; (filozofija) devenir

postati zdravnik, trgovec hacerse médico, comerciante
postati izdajalec, tat convertirse en traidor, en ladrón
postati bogat enriquecer(se)
postati slep cegar, perder la vista
postati menih meterse fraile, profesar
on hoče postati odvetnik quiere ser abogado
ne bo postal star no llegará a viejo
postati težavnejši hacerse más difícil
mraz (mrzlo) postaja empieza a hacer frío
pozno postaja ya se hace tarde

posvetováti se to consult; to deliberate, to hold a consultation; to confer (o about)

posvetováti se s kom to ask ali to seek someone's advice
posvetoval se bom z njegovim očetom I shall consult his father
posvetováti se o čem to deliberate (ali to confer) on some matter, to talk something over
posvetováti se med seboj to take counsel together, to talk matters over
posvetováti se z zdravnikom to consult a doctor
zdravnik se bo posvetoval s kolegom the doctor will hold a consultation with a colleague

potípati (-am) perf. ➞ tipati

1. toccare, palpare, palpeggiare, tastare; sentire:
potipaj, kako mehka je ta volna senti com'è morbida questa lana
zdravnik je potipal žilo il medico tastò il polso
pren. kmalu ga je potipala smrt a momenti moriva
pren. potipati koga za pravo žilico, potipati koga tam, kjer je najbolj občutjiv toccare uno sul vivo

2. pren. tastare:
potipaj ga, če namerava prodati tasta un po' se è disposto a vendere

3. pren. (pretepsti) bastonare, picchiare; castigare:
potipati koga s krepelcem rompere il groppone a uno a suon di randellate

práctico praktičen, izkušen, pripraven, poraben

práctico en vešč v
piloto práctico ladijski pilot
médico práctico zdravnik splošne prakse
práctico m izvedenec, veščak, praktik, zdravnik splošne prakse; umetnik
práctico de(l) puerto ladijski (pristaniški) pilot

practitioner [præktíšənə] samostalnik
poklicen človek (zlasti zdravnik)

general practitioner zdravnik splošne prakse

práksa (navada) practice, usage, use; work in one's profession; experience; (delo) practical work

zdravnik splošne prákse general practitioner
iz prákse (iz vaje) out of practice
uvesti v prákso kaj to put something into practice
opravljati prákso to follow (ali to pursue) a profession
opustil je svojo prákso he has retired from practice
ta zdravnik ima obsežno prákso this physician has an extensive practice ali many patients