Franja

fānum -i, n (iz italskega kor. fēs- : fas- bogoslužno dejanje, fanum torej „za bogoslužno dejanje namenjen kraj“: prim.: osk. fíísnam = templum, umbr. fesnaf-e = in fanum, stlat. fēsiae = lat. fēriae za bogoslužno dejanje namenjen čas, fēstus ki se tiče bogoslužnega dejanja)

1. svetišče = božanstvu posvečen kraj: Henna non urbs videtur sed fanum Cereris esse Ci., quapropter … de fanis atque templis decernite diligenter Ci., fanum tantum, id est locus templo effatus (sacratus) fuerat L.

2. sinekdoha svetišče, tempelj (z okrajem vred), božji hram: Lucr., H., Iuv., Suet., Ambr., Xerxes inflammari Atheniensium fana iussisse dicitur Ci., quominus e fano Dianae servum suum abduceret Ci., in hoc fano hydrias Scipio posuerat Ci., Apollinis signum ex Aesculapii fano sustulisti Ci., pecunias tollere … ex fano Dianae C., sacerdotes fani N., antistites fani Dianae L., fana sacellaque L., fana atque domos spoliari S.

3. kot krajevno ime Fānum -ī, n Fánum,
a) mesto v Umbriji ob ustju reke Metavra (zdaj Fano): C., Sid. = Fānum Fortūnae: Mel., Plin., T., Colōniā (Iūlia)Fānestris: Vitr., Mel., Cl. (Julijeva) Fanska naselbina = Voltumnae Fānum: L. Voltumnin Fanum.
b) Ferōniae Fānum: L. Feronijin Fanum v Etruriji med Piso in Lucco.

Feierabend, der, konec dela/delovnika, delopust; Feierabend machen nehati delati; nach Feierabend po koncu dela; Jetzt ist aber Feierabend! Zdaj je pa dovolj!

Ferentīnum -ī, n Ferentín,

1. etrursko mesto (zdaj Ferentino), rojstni kraj cesarja Otona: Plin., T., Suet.; enako tudi: municipium Ferentium T. ali municipium Ferentī Vitr.

2. (zdaj Ferentino) samotno mestece ob Latinski cesti (via Latīna): L., si te laedit caupona, Ferentinum ira iubebo H.

3. kraj zahodno od Albanskega jezera pod Kastelom Gandolfom; tu so častili lacijsko boginjo, imenovano Ferentīna -ae, f (sc. dea) Ferentina (= Venera ali Diana) v logu, imenovanem lucus Ferentinae, kjer so prebivalci Lacija imeli svoja zvezna zborovanja: L. Tam je bil tudi izvir (caput) Ferentinskega potoka (aqua Ferentīna, zdaj Fluvio delle streghe), ki se izliva v Tibero: L. — Od tod
a) adj. Ferentīnus 3 ferentinski: caput Ferentinum (= aqua Ferentina) L., Ferentini manipli Sil.
b) ethnicon Ferentīnās -ātis, ferentinski, iz Ferentina: populus L.; subst. Ferentīnātēs -ium, m Ferentinci, ferentinski prebivalci: L., Plin.

Ferrāria -ae, f Ferárija, nos, rt(ič) v Hispaniji (zdaj Cabo [Cap.] St. Martin): Mel.

fertig gotov; (abgeschlossen) končan, dokončan, skončan; (bereit) gotov, pripravljen; (erschöpft) zdelan, izčrpan; ([fertiggestellt] fertig gestellt) izgotovljen; fertig sein biti gotov/končan; fertig sein mit figurativ opraviti z (ich bin fertig mit opravil sem z) ; fertig werden mit skončati (kaj), biti gotov z, figurativ biti kos čemu, mit Gefühlen: obvladati, preboleti; Achtung, fertig, los! Pozor, pripravljeni, zdaj!; mit den Nerven fertig sein biti z živci na koncu

fēsta f

1. praznik, svečanost, praznovanje, zabava:
festa nazionale državni praznik
celebrare la festa praznovati
ornato, vestito a festa praznično okrašen, oblečen
festa di famiglia družinski praznik
festa di precetto relig. zapovedani praznik
buone feste! vesele praznike! (za božič ali veliko noč)

2. pog. rojstni dan; god:
la festa delle matricole brucovanje

3. prost dan:
far festa prenehati delo; praznovati
aver festa praznovati, biti prost, ne delati
è finita la festa pren. stvar je končana, zdaj pa resno

4. praznovanje, zabava:
organizzare una festa danzante prirediti zabavo s plesom
fare la festa a qcn. pren. koga javno usmrtiti; ubiti koga
fare festa a qcn. koga veselo sprejeti
essere della festa udeležiti se zabave; pren. biti zraven

Fībrēnus -ī, m Fibrén, reka v Laciju (zdaj Fibreno): Ci., Sil.

filozofska samostalnik
neformalno (fakulteta) ▸ bölcsészkar, bölcsészettudományi
Nazadnje je govoril z njim, ko so ga sprejeli na faks, prijavil se je na filozofsko. ▸ Utoljára akkor beszéltem vele, amikor felvették az egyetemre, a bölcsészettudományira jelentkezett.
Jurij študira računalniški menedžement, Anja je šla najprej na filozofsko, zdaj je na fakulteti za šport. ▸ Jurij informatikai menedzsmentet tanul, Anja először a bölcsészkarra járt, most pedig a testnevelési karon tanul.

financirati glagol
(zagotoviti denarna sredstva) ▸ finanszíroz, anyagi támogatást nyújtVarstvo kulturne dediščine že zdaj neposredno financira država. ▸ kontrastivno zanimivo A kulturális örökség védelme már jelenleg is közvetlen állami támogatással valósul meg.
Sopomenke: sponzorirati

fino¹

A) prep. do:
fin (a) qui do tod
fino a quando do kdaj
fino allora do tedaj
fin da od
fin d'ora že zdaj, takoj

B) cong. celo, tudi, enako, prav tako:
c'erano tutti, fino i più lontani abitatori della regione vsi so bili tam, celo najbolj oddaljeni prebivalci dežele
fino a che dokler

Firmum -ī, n (firmus) Fírmum, utrjeno picensko mesto (zdaj Fermo): Pompeius ap. Ci. ep., Vell., Mel. Od tod

1. adj. Firmānus 3 firmanski, iz Firma: Ci. ep., cohors L.

2. subst.
a) Firmānum -ī, n Firmansko = selsko posestvo pri Firmu: Ci. ep.
b) Firmānī -ōrum, m Firmani, firmanski prebivalci: Ci., Plin. iun.

Fiscellus -ī, m Fiscél, sabinsko gorovje (zdaj Monti della Sibilla ali Monte Fiocello): Varr., Plin., Sil.

Flānātēs -ium, m Flanáti, občina v Liburniji: Plin. Od tod adj. Flānāticus 3 flanatski: sinus Plin. Flanatski zaliv (zdaj Kvarnerski zaliv).

Flēvō -ōnis, m Flevón (zdaj Zuidersee, Sudersee), jezero v severozahodni Germaniji; skozi to jezero je tekel tretji Renov rokav: Mel., Plin. (ki piše Flēvum -ī, n, sc. ostium, Flevov izliv); ob njem je bilo frizijsko gradišče.

Flōrentia -ae, f (flōrēns)

I. Floréncija (zdaj Firenze), etrursko mesto ob Arnu: Fl., Front. Od tod adj. Flōrentīnus 3 florentinski: colonia Front.; subst. Flōrentīnī -ōrum, m Florentinci, prebivalci florentinskega mesta: Plin., T. —

II. bot. florencija, nek trs, florencijski trs: Plin.

for¹ [fɔ:, fə] predlog
za; zaradi; proti; namesto; glede na

for all navzlic, kljub
as for me kar se mene tiče, zastran mene
pogovorno to be in for, to be for it pričakovati (sitnosti, težave)
pogovorno to be out for nameravati
for the better na bolje
but for ko bi ne bilo, brez
for fear iz strahu
for love iz ljubezni
for the present za zdaj
for the first time prvič
not for love or money za nič na svetu
to know for certain (ali sure, a certainty, a fact) z gotovostjo vedeti
now for them! na juriš!
for good za vedno
there's nothing for it nič drugega ne preostaja
to go for a walk iti na sprehod
sleng to go for a soldier postati vojak
to give a Roland for an Oliver poplačati enako z enakim, vrniti milo za drago
I am in for flu gripa se me loteva
he wants for nothing nič mu ne manjka, vsega ima dovolj
to take for granted smatrati kot dejstvo
it's for you do decide ti se moraš odločiti
it is not nice for him ni lepo od njega
once for all enkrat za vselej
for as much v koliko
for all (ali aught) I know... kolikor je meni znano...
for instance, for example na primer
for the nonce tokrat
I for one jaz na primer
for God's sake za božjo voljo
to look for s.th. iskati kaj
not for the life of me za nič na svetu
for shame! sram te (vas) bodi!
to be out for trouble (ali row) iskati prepir
she could not speak for weeping tako se je jokala, da ni mogla govoriti
the train for London vlak proti Londonu
word for word beseda za besedo
Mary for ever! naj živi Marija!
for the time being za zdaj
he's been here for an hour je tukaj že eno uro

Forentum (s soobl. Ferentum) -ī, n Forént (Ferént), apul(ij)sko mesto (zdaj Forenzo): H., L. — Od tod preb. Forentānī -orum, m Forentani: Plin.

Formiae -ārum, f Fórmije, primorsko mesto Avrunkov v Laciju ob Apijevi cesti, sloveče po vinogradništvu in priljubljeno letovišče (zdaj Molo di Gaëta): Ci. ep., L., Mel., T., Suet., Fl., Symm. — Od tod adj. Formiānus 3 formijski, iz Formij, pri Formijah: Cat., ager, mons, saxa L., colles H., agri T.; subst.

1. Fōrmiānī -ōrum, m Formijani: Ci. ep., L., Vell.

2. Formiānum -ī, n (sc. praedium) Ciceronovo podeželsko posestvo, blizu katerega je bil umorjen: Ci. ep.; od tod dies Formiani (adj.) Mart. na tem posestvu prebiti dnevi.

formulirati glagol
1. (izraziti; ubesediti) ▸ megfogalmazOdgovor lahko formuliram drugače, ne smem pa spremeniti bistva. ▸ A választ másképp is megfogalmazhatom, de a lényegen nem változtathatok.
V medijih so te kar nekaj časa kritizirali, ker nisi gladko formuliral vprašanj, deloval si rahlo zmedeno, premalo avtoritativno. ▸ A médiában egy ideig bíráltak téged, hogy nem fogalmazod meg világosan a kérdéseket, hogy kissé zavarodottan, nem eléggé tekintélyt parancsolóan viselkedsz.
Svoja opažanja in misli zna formulirati z lasersko natančnostjo, modro in brez leporečenja in okolišenja. ▸ Megfigyeléseit és gondolatait lézerpontosan, bölcsen, tartalmasan és egyenesen képes megfogalmazni.

2. (oblikovati; definirati) ▸ megfogalmazVemo, da Evropi do zdaj ni uspelo formulirati enotne politike. ▸ Tudjuk, hogy Európának eddig nem sikerült egységes politikát megfogalmaznia.
Skupaj so poskusili formulirati standarde, ki naj bi urejali delovanje podjetij. ▸ Közösen igyekeztek megfogalmazni a vállalatok működését szabályozó szabványokat .
Že prejšnje leto smo formulirali našo idejo, da vzporedno s festivalom začnemo našo ekološko akcijo čiščenja vode v svetu. ▸ Már tavaly megfogalmaztuk az ötletünket, hogy a fesztivállal párhuzamosan elindítjuk a világ vizeinek a megtisztítására irányuló ökológiai kampányunkat.

fortuītus 3 (forte: fors) naključen, slučajen, brez načrta, brez namena, nenameravan: Ph., bonum Ci., concursus atomorum fortuitus Ci., oratio subita et fortuita Ci. neutegoma in brez priprave govorjen, sermo T. slučajen pomenek, caespes H. sama od sebe ponujajoča se trata, contubernium Ph. kakor slučaj ponudi, lutum Petr., pugna Q., nihil esse fortuitum Q.; subst. n. pl. naključja, slučajnosti: fortuitorum laus Q., aderant etiam fortuita T. darovi naključja, nihil tam capax fortuitorum quam mare T. (gl. capāx). — Od tod adv. abl. n. sg. fortuītō po naključju, slučajno, nehote, na dobro (slepo) srečo: domus ardebat f. Ci., quod verbum tibi non excidit f. Ci., nequid temere ac f. agamus Ci., haec non f. accidisse C.

Opomba: Pesniki imajo zdaj fortuītus, zdaj fortuĭtus: nec fórtuītum spérnere caéspitém H., toda: nón quasi fórtuitús Iuv.