Franja

postérieur, e [pɔsterjœr] adjectif poznejši, naknadni; zadnji, zadajšnji; mlajši (à kot); masculin, familier zadnjica

ce document est postérieur au début de ce siècle ta listina je mlajša kot začetek tega stoletja
la partie postérieure de la tête zadajšnji del glave
tomber sur son postérieur pasti na zadnjico

posterus 3 (komp. k pos [gl. post], *pos-tero- ali *post-ero-), superl. postumus 3 (iz *post-mo- ali *pos-t*_e-mo; prim. osk. pustm[as] (= lat. postrēmae), posmom = lat. postrēmum). Ko se v adj. posterus ni več čutil komparativni pomen, je nastal novi komp. posterior -ius in superl. postrēmus 3 (prim. extrēmus).

I. posterus 3

1. sledeč, nastopen, naslednji, prihodnji, drugi: postero die Ci. (prim. loc. postrī-diē), postera nocte N., postero anno Ci., postero tempore N. v poznejšem času, pozneje, postero (sc. die) T., differt oppugnationem in posterum (sc. diem) C.; včasih pa je in posterum = in posterum tempus za prihodnost (naspr. in praesens, in praesentiā): Ci., L. idr., servare in posterum C.; postera aetas H. prihodnji rod(ovi), poznejši rod, potomstvo, potomci, zanamstvo, zanamci, p. laus H. slava pri potomcih, acies postera Iust. naslednjega dne.

2. subst.
a) posterī -ōrum, m prihodnji (bodoči) rod(ovi), poznejši rod(ovi), potomstvo, potomci, zanamstvo, zanamci: H., S., T., Plin. iun., Sen. ph., Suet. idr., expetantur eae poenae a liberis, a nepotibus, a posteris Ci.
b) posterum -ī, n poznejše, kasnejše, nekaj poznejšega, nekaj kasnejšega: posterum et consequens Ci. (= gr. ἐπιγεννηματικόν) (ne)kaj poznejšega in sledečega, postera et consequentia Ci. posledice (posledki) in učinki (naspr. prima prvi začetek (začetki)). —

II. postumus 3

1. zadnji: spes Ap.; subst. postumum -ī, n zadnje, poslednje: Tert.

2. večinoma o zadnjem sinu, rojenem po očetovi oporoki ali smrti (od tod iz ljudske etim. izhajajoča pisava post-humus) pozno (pozneje, najpozneje) rojen, posmrten: tua postuma proles V.; kot subst. postumus -ī, m poznorojenec, posmŕtnik, zadnjerojenec: Pl., Ci., Icti. idr.; postuma -ae, f poznorojenka, posmŕtnica, zadnjerojenka: Icti. — Kot nom. propr. Postumus -ī, m Póstum
a) Horacijev prijatelj, sicer neznan: H.
b) pesn. = Postumius: O. —

III. posterior -ius

1. poznejši, (bolj) zadnji, posterióren (naspr. prior, superior): Varr., Plin., prius verbum posterius facias H., posteriore loco Ci., pars prior apparet, posteriora latent O., oratores Ci. nazadnje omenjeni (naspr. priores), mensura O. mera zadnjih nog, zadnja noga kot mera; subst.
a) posteriōrēs -um, m = posteri: Icti.
b) posteriōra -um, n α) zadnja stran telesa (naspr. facies): Tert., belluina posteriora Ambr. β) zadnjica, rit(ka), guza: Lamp.

2. metaf.
a) poznejši, naslednji: posteriores cogitationes Ci., p. clades L., paulo aetate posterior Ci. malo mlajši, tempore posterius, re atque usu prius S.; acc. sg. n. adv. posterius pozneje, potlej, potem, nato: Ter., inde posterius Delphici responso erutus atque eodem loco sepultus N., iubet posterius ad se reverti Ci.
b) manjše vrednosti, manjvreden, slabši: Ter., nihil est posterius, nihil nequius Ci., posterius ducere aliquid Ci. —

IV. postrēmus 3

1. (najbolj, čisto, povsem) zadnji, poslednji (v krajevnem in časovnem pomenu): p. pagina (sc. litterarum) Ci., acies S. zadnja (bojna) vrsta, zadnja straža, zadnja četa, zaščitnica, rep (vojske), in agmine in primis modo, modo in postremis (v zadnji bojni vrsti), saepe in medio adesse S., alia prima ponet, alia postrema Ci., in postremo libro Iust. na koncu knjige, postremum impetum facere Cu.; subst. n postrēmum -ī (= postrēmī -orum, m) S. zadnja (bojna) vrsta, zadnja straža, zadnja četa, zaščitnica, rep (vojske); in vitae suae postremo Gell. ob koncu svojega življenja, ad postrema cantūs Gell. ob (na) koncu petja, mortis postrema Iust. zadnje odredbe (zadnja naročila) pred smrtjo, ad postremum Pl., C., L. idr. nazadnje, naposled, končno, slednjič, ad postremum usque S. fr. do zadnjega trenutka; acc. sg. n. adv. postrēmum zadnjikrat, zadnjič, poslednjič: Ter., Iust., in quo (sc. vestigio) p. institisset Ci., pa tudi = slednjič, naposled, nazadnje, končno: Ap., p. prolato indice eam arguit Iust.; pogosto abl. adv. postrēmō konec koncev, navsezadnje =
a) skratka, sploh: Kom., p. quid esse levius aut turpius C.
b) nazadnje, naposled, končno, zadnjič, (po)slednjič: S., ita p. eiciuntur Ci., p. expellet vivacior heres H.; poseb. pri naštevanju: primo … post … postremo C., primum … deinde … postremo V., Ci.

2. metaf. (najbolj, čisto, povsem) zadnji = najmanjše vrednosti, najmanj vreden, popolnoma ničvreden, najslabši, najhujši: postremus servorum Archelaus S. fr., M. Aemilius omnium flagitiosorum postremus S. fr., homines postremi locupletantur Ci., servitus omnium malorum postremum est Ci., nec tibi cura canum fuerit postrema V., ne zadnja = posebna. — Od tod nova poklas. komp. in superl.: ut possit videri nullum animal in terris homine postremius Ap., adulescentuli postremissimi Ap., omnium nationum postremissimum nequissimumque (sc. me) existimatote C. Gracchus ap. Gell., postremissimus omnium Tert.

pouk¹ moški spol (-a …) v šoli: der Unterricht, der Lehrbetrieb; die Schulveranstaltung, der Schulunterricht; -unterricht (celodnevni Ganztagsunterricht, celostni Ganzheitsunterricht, Gesamtunterricht, dopisni Fernunterricht, na domu Hausunterricht, nazorni Anschauungsunterricht, popoldanski Nachmittagsunterricht, po urah Stundenunterricht, v blokih Epochalunterricht, v izmenah Schichtunterricht, v skupinah Gruppenunterricht, Kursunterricht, privatni Privatunterricht, razredni Klassenunterricht, skupinski Gruppenunterricht, angleščine Englischunterricht, biologije Biologieunterricht, fizike Physikunterricht, francoščine Französischunterricht, gospodinjstva Hauswirtschaftsunterricht, grščine Griechischunterricht, jezikov Sprachunterricht, kemije Chemieunterricht, klavirja Klavierunterricht, latinščine Lateinunterricht, literature Literaturunterricht, matematike Mathematikunterricht, nemščine Deutschunterricht, pisanja Schreibunterricht, risanja Zeichenunterricht, slovnice Grammatikunterricht, telesne vzgoje Turnunterricht, Sportunterricht, tujih jezikov Fremdsprachenunterricht, v branju Leseunterricht, zemljepisa Erdkundenunterricht, zgodovine Geschichtsunterricht)
dopolnilni pouk der Nachhilfeunterricht, za najboljše učence: der Leistungskurs, die Förderstunde
material za pouk das Unterrichtsmaterial
imeti pouk Unterricht haben
brez pouka unterrichtsfrei
izvajanje pouka die Beschulung
konec pouka der [Schulschluß] Schulschluss
metoda pouka die Unterrichtsmethode
pouka prost schulfrei
trajanje pouka die Unterrichtsdauer, šole: die Schulzeit
začetek pouka der Unterrichtsbeginn

prae-lūdō -ere -sī -sum (prae in lūdere) igrati pred čim =

1. za poskus (poskušnjo, vajo) kaj prej storiti, poskusiti (poskušati) prej, pred čim; z dat.: Tert., Nero praeludit Pompeiano Plin. prej pôje za poskušnjo (za vajo) za Pompejevo gledališče, p. tragoediis Gell.

2. metaf. = quasi per ludum aliquid facere, quod postmodo serio faciendum sit ali leve quiddam ceu maioris rei initium praemittere (od)igrati predigro, (za)igrati (= narediti) uvod v kaj; z dat.: magnis fatis Cl., sic maria bello quasi tempestate praeluserant Fl., aliquid operibus suis p. Stat. kot predgovor (uvod) postaviti na začetek, vnaprej omeniti; abs.: rabies Mariana iam intra urbem praeluserat, quasi si experiretur Fl.

predujem samostalnik
1. (vnaprejšnje plačilo) ▸ előlegPlačilni pogoji: 50% predujem, ostalo ob prevzemu sadik. ▸ Fizetési feltételek: 50 százalék előleg, a többi a palánták átvételekor.
Sklenila sta pogodbo, ona pa je dobila predujem za svoj drugi roman. ▸ Megkötötték a szerződést, ő pedig előleget kapott a második regényére.

2. (v sodnih in upravnih postopkih) ▸ előlegUpnik lahko plača predujem za kritje izvršilnih stroškov najkasneje do izdaje sklepa o ustavitvi izvršbe. ▸ A hitelező legkésőbb a végrehajtást felfüggesztő végzés kiadásáig előleget fizethet a végrehajtási költségek fedezésére.

3. pravo (del kupnine) ▸ foglaló
V Ljubljano je prišel le toliko, da je podpisal predpogodbo za nakup drugega stanovanja in izplačal predujem. ▸ Csak azért jött Ljubljanába, hogy aláírja a másik lakás adásvételi előszerződését és kifizesse a foglalót.

pregréha pecado m ; vicio m

zapasti pregrehi entregarse a un vicio
lenoba je začetek (mati) vseh pregreh la ociosidad es la madre de todos los vicios

press² [pres]

1. prehodni glagol
stiskati, stisniti; pritisniti, pritiskati, tlačiti (tudi figurativno)
iztisniti, izžeti (sadje, sok); likati, polikati; stisniti skupaj, pritisniti naprej, stran; goniti, priganjati, ne dati miru, prisiliti, izsiliti, pritiskati na koga; vsiliti komu kaj; dati čemu poudarek, ostati, vztrajati (pri svojem mnenju); moledovati (for za)

2. neprehodni glagol
stiskati se, prerivati se, gnesti se, vsiljevati se, biti nujen

to press the button pritisniti na zvonec, dati znak za začetek dela; figurativno napraviti odločilen korak
to press an attack trdovratno napadati
to press home an argument trdovratno dokazovati
to press one's point trdovratno vztrajati pri svojem mnenju
to be pressed for money (time) biti v denarni (časovni) stiski
to press s.o. for money pritiskati na koga za denar
to press s.th. on s.o. vsiljevati komu kaj
to press into service zaposliti koga (zlasti proti volji)
hard pressed v stiski, v težkem položaju
time presses čas priganja

pričétek beginning; commercement; opening; start; (nastanek) origin, rise, outset; ➞ začetek

primo

A) agg.

1. prvi:
di primo grado prve stopnje
il primo caso jezik prvi sklon, imenovalnik
per primo (kot) prvi:
l'ho saputo per primo prvi sem to zvedel

2. prvi, začeten:
a bella prima takoj
a prima vista na prvi pogled
a tutta prima, sulle prime sprva
il primo dopoguerra prva povojna leta
in un primo tempo, in un primo momento sprva, v prvem trenutku
prima maniera iz začetnega obdobja:
un Van Gogh prima maniera Van Goghova slika iz prvega obdobja

3. prvi, glaven, osnoven:
il tuo primo dovere è di studiare tvoja prva dolžnost je, da se učiš
in primo luogo, per prima cosa prvič, glavno

4. prvi (po pomembnosti, veljavnosti ipd.):
albergo di prima categoria hotel A kategorije
viaggiare in prima classe potovati v prvem razredu
il primo parrucchiere della città najboljši frizer v mestu
il primo cittadino predsednik Republike; župan
prima donna gled. primadona (tudi ekst.);
di prima mano pren. iz prve roke
di prim'ordine, di prima qualità prvovrsten

5. ekon.
materie prime surovine

6. mat. osnoven:
numero primo osnovno število, praštevilo

B) m (f -ma)

1. prvi (v vrsti, zaporedju):
il primo della classe najboljši učenec (v razredu); pren. prvi, vodilni, najboljši (med vrstniki);
il primo venuto prišlek, kdorkoli, neznanec

2. kulin. prva jed:
per primo prendo il risotto za začetek bom naročil rižoto

3. prvi (v tednu, mesecu, letu, stoletju):
i primi del secolo začetek stoletja

4. elipt. minuta (časovna enota)

5. minuta (enota za ravninski kot)

Prīsciānus -ī, m Prisciján

1. Priscianus Caesariensis Priscijan iz Cezareje v Mavretaniji, latinski slovničar; živel je v času cesarja Anastazija (začetek 6. stol. po Kr.).

2. Theodorus Priscianus Teodor Priscijan, zdravnik; živel je v času cesarja Gracijana.

prō-lūdō -ere -lūsī -lūsum (prō in lūdere) pred pravo igro (prej) (za)igrati, prej poskusiti (poskušati), prej (z)vaditi, prej se (iz)uriti, prej (se) (iz)vežbati, ((vna)prej) pripraviti (pripravljati): Sen. tr. idr., proludere ad pugnam V., vidit (sc. Tarpeia) harenosis Tatium proludere campis Pr., ubi prolusit, rudibus puer ille relictis spicula de pharetra promit acuta sua O., prima per legatos habita certamina, cum hinc Domitius et Thorius, inde Hirtulei proluderent Fl.; metaf.: ut ipsis sententiis, quibus proluserint (ki so jim rabila za predigro), vel pugnare possint Ci., per has mortalis aevi moras illi meliori vitae praeluditur Sen. ph. se pripravlja ono boljše življenje, sed omnia ista motus sunt animorum moveri nolentium nec affectus sed principia proludentia affectibus Sen. ph., iurgia proludunt Iuv. so začetek.

pueritās -ātis, f (puer) otroštvo, detinstvo, deštvo, otroška (deška) doba, otroška (deška) leta; metaf.: vitii Tert. začetek.

reapertura ženski spol ponovno odprtje

reapertura de los cursos začetek šolskega pouka (leta)

recēns -entis (najbrž iz re in indoev. kor. *(s)ken-, *qen- spočeti, ustvarjati; izvirati, nastati; posta(ja)ti svež; prim. gr. καινός, sl. začeti, začetek)

I. adj.

1. svež = ravnokar prihajajoč, prišel, prišedši, gredoč, vračajoč se od kod, takoj (brž, naravnost, prècej) po čem, za čim, gredoč od kod, kmalu po čem: Varr. idr., Romā sane recentes Ci. ep., recens victoriā, dolore et irā, praeturā T.; nav. s praep.: recens a vulnere Dido V. prav zdaj (ravnokar, pravkar, malo prej) ranjena, Poenus recens ab excidio Sagunti Iberum transiit L., cum e provincia recens esset Ci. takoj po vrnitvi iz province, Homerus recens ab illorum aetate Ci. ki je živel takoj za njimi, viri a diis recentes Sen. ph. naravnost od bogov izhajajoči, vox, a qua recens sum Sen. ph. ki se ga še živo spominjam, recens a dolore T. še otožnega (žalostnega srca), še ganjen od boli (bolesti), še poln bolečine; toda: recens in dolore T. v še mladi boli, v še sveži bolečini (bolesti), recentior in dolore Corn.; pren.: locus caede recens V. na katerem se je pravkar izvršil umor, na katerem je pravkar prišlo do umora, še topel od prelite krvi.

2. svež = na novo prihajajoč, čil, močen, močan, jak, čvrst, trden, krepak, korenjaški (naspr. defatigatus, (de)fessus): Auct. b. Afr., Iust. idr., integri et recentes defatigatis succedunt C., equi O., animus L., clamor Plin. živahen.

3. svež, nov, mlad, pravkaršnji (pravkaršen), ravnokaršnji (ravnokaršen), zdajšnji, sedanji, recénten (naspr. vetus): recens filii veterem patris renovavit memoriam N., veteris contumeliae … recentium iniuriarum memoria C., recens odium L., officia recentissima Ci., antiqui viri … et recentes Ci., Cato recens Sen. ph. Kato mlajši, memoria recentior Ci. novejši čas, hanc ipsam recentem novam (sc. rem) devoravit Ci. ki mu je šele pred kratkim pripadlo, crescam laude recens V., fera T. nedavno ujeta, pred kratkim ulovljena, catulus Varr. pravkar povržen; subst. m. pl. recentiores novejši, poznejši, mlajši pisci, novodobniki, sodobniki: Ci., Plin.; subst. n. pl. recentia še sveže = novejše (pravkaršnje, pravkar pretekle, pravkar minule, nedavne) reči (stvari, zadeve): Ci.

4. (o)presen, príčen, svež, hladen, mrzel, studèn (studén): recens aqua, latices O. sveža = malo prej zajeta voda, lac O. sveže mleko = mleko izpod krave, sanguis O. še topla, serta V., herbae O., caespes C., nequam est (sc. piscis) nisi recens Pl. če ni ujeta pred kratkim, arma O. na novo (na)brušeno, prata recentia rivis O. namakani, recens tellus O. na novo ustvarjena; metaf.: recenti re Pl., Ci. ali recenti negotio Ci. ali recenti facto O. ali in recenti Icti. pri samem dejanju, ob dejanju samem, sredi dejanja, takoj, recens adhuc calor Cu. še živa, recens anima O. duša pravkar umrlega, recens partus T. pravkaršnji. —

II. adv. (recēns) ravnokar, pravkar, malo prej, nedavno, pred kratkim, pred nedavnim, v zadnjem času, zadnjič, nedolgo tega, otódi: Gell. idr., puer recens natus Pl., Octavius recens natus Suet. (pl. subst. recens nati novorojenci: Gell., Lact.), quod recens audivimus Corn., sole recens orto V., recens acceptum vulnus T., recens perdomita Hispania T., recens ad Regilium lacum accepta clades L., inter recens domitos Isauros S. fr., coria recens detracta S. fr., corpora nova et recens nata Lact., animalia recens edita Lact.

Opomba: Abl. sg. recentī, pesn. včasih ĕ: O.; nom. pl. recentia, gen. recentium, pesn. včasih -um: H., Sil. — Od tod adv. recenter: recenter capti turdi Pall., recenter lecta poma Pall.; superl. recentissimē res nedavno, prav pred kratkim (nedavnim), res otódi: res recentissime gestae Iust. prav pred kratkim, quam recentissime stercorato solo Plin.

ribolòv pêche ženski spol

ribolov s trnkom pêche à la ligne
odprtje, začetek (zapora, prepoved) ribolova ouverture ženski spol (fermeture ženski spol, clôture ženski spol) de la pêche
iti na ribolov aller â la pêche

rift [rift]

1. samostalnik
rahla poklina, napok, poč, razpoka, reža, špranja, odprtina

a little rift within the lute figurativno malenkostna okolnost, ki je začetek nesreče; majhno zlo, ki je vzrok bodočega večjega zla; začetek konca; prvi znak prihajajočega poloma

2. prehodni glagol & neprehodni glagol
razklati (se), razcepiti (se), póčiti, dobiti razpoke

rift saw tehnično žaga (jermenica) za deske

semest|er [é] moški spol (-ra …) das Semester, das Halbjahr (poletni Sommersemester, Sommerhalbjahr, zimski Wintersemester, Winterhalbjahr)
konec semestra das Semesterende
začetek semestra der Semesterbeginn

setzen

1. auf einen Stuhl usw: posaditi

2. Agronomie und Gartenbau Pflanzen: saditi, posaditi;

3. sich setzen sesti, usesti se; sich zum Tisch setzen sesti k mizi/obedu/kosilu, večerji; sich setzen auf ein Pferd: sesti na (konja), zajahati (konja); sich setzen an die Arbeit sesti k delu, lotiti se dela

4. sich setzen Technik usedati se, Baukunst, Architektur posedati/posesti se

5. (aufstellen) ein Denkmal, eine Frist, Prioritäten, einen Ofen usw.: postaviti; (stellen) Bedingungen, Fristen usw.: postavljati, postaviti; (bestimmen) Fristen, Schwerpunkte usw.: določati, določiti; (geben) auf die Speisekarte, an die Tagesordnung: dajati/dati, postavljati/postaviti

6. Typographie staviti, postaviti;

7. Lotterie usw.: staviti, igrati; auf jemanden/etwas setzen staviti na (koga/kaj); seine Hofnung setzen auf staviti upe na/v

8. an den Mund: nesti k ustom; an das andere Ufer, über einen [Fluß] Fluss jemanden: prepeljati (koga); Jagd Junge: poleči, skotiti Akzente setzen poudarjati, poudariti; seinen Namen setzen podpisati se (auf na, unter pod) ; ein Pfand setzen zastaviti; einen Punkt setzen narediti piko; sich eine Spritze setzen dati si injekcijo; mit einem Fahrzeug: setzen an zaleteti se v; auf freien Fuß setzen osvoboditi (koga), dati/vrniti prostost (komu); auf Grund setzen ein Schiff usw.: nasesti z; in ein günstiges/ungünstiges Licht setzen ugodno/neugodno prikazovati, osvetliti; auf eine Liste setzen dati/vpisati na seznam; auf eine Rechnung setzen zaračunati; aufs Spiel setzen postaviti na kocko;
außer: außer Kraft setzen razveljaviti, ukiniti, preklicati, določiti konec veljavnosti; außer Betrieb setzen zaustaviti;
in: in Anführungszeichen setzen dati v narekovaj; in Brand setzen zažgati; in Betrieb setzen zagnati, pognati v tek; in Freiheit setzen osvoboditi (koga/kaj), dati prostost (komu, čemu); in den Kopf setzen vtepsti/vbiti v glavo (sich si) ; in Kraft setzen določiti začetek veljavnosti; den Ball: ins Netz setzen poslati v mrežo; in Szene setzen inscenirati, postaviti na sceno; in die Welt setzen Gerüchte: širiti, ein Kind: roditi; ins Werk setzen začeti z, uresničevati (kaj); sich setzen in Staub, Sand usw.: prodirati v, prodreti v; sich in Unrecht setzen ne imeti prav; sich mit jemandem in Verbindung setzen stopiti v zvezo s (kom);
über: setzen über einen Stuhl, ein Hindernis: skočiti preko, preskočiti (kaj), über ein Wasser usw.: prečkati;
zu: sich zur Wehr setzen braniti se

sezon|a [ó] ženski spol (-e …) die Saison, (tudi šport), die -zeit, v gledališču: die Spielzeit, Spielsaison, das Spieljahr, (glavna Hochsaison, Hauptsaison, koncertna Konzertsaison, kopalna Badezeit, Badesaison, lovna Jagdzeit, tekmovalna Rennsaison, vmesna Zwischensaison, zimska Wintersaison)
mrtva sezona tote Saison
… sezone Saison-
(konec das Saisonende, otvoritev die Saisoneröffnung, začetek der Saisonbeginn)
odvisen od sezone saisonbedingt
vezan na sezono saisongebunden

shave² [šéiv] samostalnik
britje; oplazenje; ostružek; zlezenje (pri izpitu), tesno uitje
britanska angleščina sleparija, trik
ameriško oderuške obresti
tehnično skobljenje; strgalo

by a shave za las
a clean shave pogovorno čista goljufija
shave hook tehnično strgulja, strgača
to have a shave dati se obriti, (o)briti se
I had a close (near) shave figurativno za las sem ušel (nesreči)
it was a close shave malo (za las) je manjkalo (da ni prišlo do nesreče)
I want a shave želim britje (se briti)
a good lather is half the shave figurativno dober začetek je polovica opravljenega dela