Franja

mačica samostalnik
1. ponavadi v množini (vejica s socvetjem) ▸ barkaZgodaj spomladi na sprehodu ob reki lahko naberete šopek mačic. ▸ Kora tavasszal a folyó mentén sétálva csokorba szedheti a barkát.

2. ponavadi v množini (socvetje) ▸ barkavirágzatV vsaki viseči mačici, moškemu socvetju, je lahko do dva milijona pelodnih zrnc! ▸ Minden csüngő barkavirágzaton, a hímvirágzaton akár kétmillió hímpor is lehet.
3. lahko izraža pozitiven odnos (mačka) ▸ kismacska, kölyökmacskaMnoge mlade mačice in mačke, ki živijo na prostem, dobijo ušesne pršice od matere ali od mačk v soseščini. ▸ Sok fiatal, szabadon élő kiscica fülében megtelepednek a rühatkák, amelyeket anyjuktól vagy a szomszédban élő macskáktól kapnak el.

4. izraža pozitiven odnos (mikavna ženska) ▸ cicababa
Dve mačici sta s sabo pripeljali celo spremljevalca, da sta potem ljubosumno s sokoljim pogledom opazovala vsak njun korak. Dekletci pa sta se jima vsake pol minute kislo nasmehnili, češ, saj sva čisto pridni. ▸ Két cicababa még kísérőt is hozott magával, hogy azok féltékenyen, sasszemmel figyeljék minden lépésüket. A hölgyecskék pedig minden fél percben fanyarul elmosolyodtak, jelezvén hogy hiszen ők jól viselkednek.

malh|a ženski spol (-e …)

1.
beraška malha der Bettelsack
figurativno vsak berač svojo malho hvali jeder Narr lobt seine Kappe/jeder Krämer lobt seinen Kram
figurativno morati z beraško malho po svetu auf den Bettelstab kommen

2. figurativno eine große Tasche

málha (-e) f

1. bisaccia:
če bo tako zapravljal, bo moral kmalu z beraško malho po svetu se continua a spendere così si troverà presto ridotto al lastrico
pren. izprazniti, iztresti svojo malho vuotare il sacco, raccontare tutto

2. pren. (velik notranji žep) tascona
PREGOVORI:
vsak berač svojo malho hvali ogni prete loda le sue reliquie

mālus -ī, (prim. mālum, dor. μαλέα, at. μηλέα)

1. f bot. sadno (sadjerodno) drevo, jablana: Varr., Plin., et steriles platani malos gessere valentes V., m. Assyria V. citronovec, m. Persica Plin., Macr. breskev (drevo), m. granata Isid. granatovec.

2. m
a) jadrnik, jambor: Varr., O., Plin., Val. Fl. et malus celeri saucius Africo H., m. navis Vulg., malum erigere Ci. ali attollere V., malum inclinare L., malos scandere Ci., antemnas ad malos destinare C.; tudi arbor mali, arbor malus in samo arbor (gl. arbor).
b) metaf. jadrniku (jamboru) podobne stvari. α) vsak pokončen hlod, podboj, koza: malos exaequantes altitudinem iugi subrexit Front.; turrium mali C. ogelni podboji (ogelne koze) stolpov. β) v cirkusu in gledališču hlod, na katerega se je privezovalo razpeto platno: L., Lucr. γ) pokončen hlod v stiskalnici: Plin.

man¹ [mæn] samostalnik (množina men)
mož, človek, človeštvo; sluga, vojak, mornar; figura (šah, dama)
zgodovina vazal
množina vojaki, mornarji, delavci, moštvo

the rights of man človeške pravice
man of God božji služabnik
an Oxford man kdor je študiral v Oxfordu
a man and a brother pravi tovariš
man and wife mož in žena
a man of few words redkobeseden človek
man alive! človek božji!
as one man kot en mož, enoglasno
to be a man biti možat
to be only half a man biti nemožat, biti samo pol moža
to be one's own man biti svoj gospodar
best man ženinova priča pri poroki
man and boy od deških let dalje
every man Jack vsak posameznik
to feel like a new man počutiti se ko prerojen
man Friday; ali man of all work faktotum, desna roka
inner man duša, šaljivo želodec
outer man telo
I'm your man jaz sem pravi človek za to
he's your man on bo pravi človek za to
man of letters pisatelj
to the last man do zadnjega moža
(all) to a man vsi, do zadnjega moža, enoglasno
a man of mark pomembna osebnost
no man nihče
a man of parts izredno zmožen človek
to play the man izkazati se moža
a man of straw lutka, človek zvenečega imena a brez denarja
the man in (ali on) the street povprečen človek
man about town lahkoživec, gizdalin
a man of his word mož beseda
the man of the world svetovljan
old man botanika božje drevce, navtika, sleng kapitan

manera ženski spol način; vedenje, dostojnost; (slikarstvo) manira; sredstvo, možnost

manera de decír izražanje
a la manera na način
a manera de po načinu, kot
a mi manera de ver po mojem naziranju
de manera que tako da; da bi
de buena manera spodobno, dostojno
de otra manera sicer, drugače
de es(t)a manera na ta način, takó; torej, potemtakem
de ninguna manera, en manera alguna nikakor
en gran manera v veliki meri
esa no es la manera de obrar takó se ne dela
no hay manera (de hacerlo) (to) se ne da napraviti, je nemogoče
sobre manera čez mero, izredno, nenavadno
acabar de mala manera slabo končati
maneras pl manire, vedenje
de todas maneras vsekakor, na vsak način

maniēra f

1. način; navada; olika, obzirnost:
ognuno vede le cose alla sua maniera vsakdo vidi stvari po svoje
in tutte le maniere na vsak način, za vsako ceno
si comporta alla maniera dei cafoni obnaša se po kmetavzarsko
non avere maniere biti neotesan
ma che maniere son queste! kaj se to pravi! kako si dovolite!

2. umet. slog, stil; slabš. manira:
la maniera del Caravaggio caravaggiovski slog

manière [manjɛr] féminin način; manira (v umetnosti); pluriel vedenje, obnašanje, (dobre) manire; komplimenti; onegavljenje

manières affectées prisiljeno, afektirano obnašanje
manière d'agir, de vivre način ravnanja, življenja
manière de voir naziranje, stališče, gledanje
à la manière de po načinu, po navadi, po običaju
à ma manière po mojem načinu
de manière à (ce que) tako, da
de la manière que tako, kot
de manière ou d'autre na ta ali oni način, tako ali tako
de la belle, bonne manière (ironično) dobro, primerno
d'une manière générale (na) splošno
de cette manière, de la manière suivante na ta način, na naslednji način
de la même manière na isti način, prav tako
de toute(s) manière(s) na vsak način
de toutes les manières possibles na vse možne načine
en aucune manière na noben način
en quelque manière nekako, tako rekoč
par manière d'acquit (le) na videz, navidezno
de quelque manière que ce soit kakorkoli že
en voilà des manières! kaj takega! kakšne (nemogoče) manire!
pas de manières! (ne delajte) nobenih ceremonij!
pas de ces manières-là! s tem, tako ne boste ničesar dosegli pri meni
c'est une manière de secrétaire to je neke vrste tajnik
c'est une manière de parler to se le tako reče, tega ni treba jemati dobesedno
arranger quelqu'un de la belle manière (ironično) koga pošteno zdelati
employer la manière forte uporabiti silo
faire des manières pustiti se prositi, z obotavljanjem sprejeti
laisser entendre d'une manière significative jasno dati razumeti, jasno namigniti

mánjak -njka m
1. primanjkljaj: manjak u blagajni, u kasi
2. pojemanje: mjesec ide na manjak; pečenica svakoga dana ide na manjak pečenke je vsak dan manj
3. pomanjkanje: manjak energije, kiseonika, kisika, ugljena
4. nedorasel fantič
5. pritlikavec
6. zool. gl. menek

manner [mǽnə] samostalnik
način; nastop, stil
množina običaji, šege
množina obnašanje, olika, vedenje, manire, način življenja
arhaično vrsta

adverb of manner prislov načina
all manner of vsake vrste
after (ali in) this manner na tak način, tako
it is bad manners neolikano je
to the manner born kakor rojen za kaj, kakor da bi bil od rojstva tak
the grand manner staromodna dostojanstvenost
good manners lepo vedenje; olika
he has quite a manner ima dober nastop
to have no manners ne imeti manir
to have no manner of right ne imeti nikakšne pravice
to make one's manners prikloniti se
in a manner v neki meri
in a singular manner čudno, nenavadno
by all manner of means na vsak način
by no manner of means na noben način
in a manner of speaking tako rekoč
other times, other manners drugi časi; drugi običaji

mantēle (poznejša (s pripono -īlis tvorjena) obl. mantīle) -is, n (iz *man-tergsle, manus in tergēre) brisača, otirálka, otiráča, kosmat, včasih tudi gladko strižen platnen prt, ki so ga včasih uporabljali tudi za prtiček (servieto); dajal ga je gostitelj, pravo servieto (mappa) pa je moral vsak gost prinesti s seboj: V., O., Plin., Mart.; v cesarski dobi prt: mantelia nunc pro operiendis mensis sunt; quae, ut nomen ipsum indicat, olim tergendis manibus praebebantur Isid. — Soobl. mantēlium (mantīlium) -iī, n: Varr., Porph.

márati (-am) imperf.

1. (navadno z nikalnico) volere, desiderare:
ne marati jesti non voler mangiare
ne maram, da si tako pozno zunaj non voglio che tu stia fuori così tardi
(eliptično) ne marati v šolo non voler andare a scuola

2. (z nedoločnikom izraža, da dejanje ne nastopi):
mokra drva ne marajo goreti la legna umida non arde

3. pren. (biti pripravljen sprejeti, kar je povedano) volere:
od tebe ne maram sočutja non voglio la tua compassione

4. pren. (čutiti naklonjenost do koga, česa) amare, piacere:
nikoli ni maral družbe non ha mai amato la compagnia
ne mara pretiranega govorjenja i discorsi insulsi non gli piacciono

5. pren. (zanimati se, meniti se za) curarsi di, interessare:
ne maram za njene lepe besede i suoi bei discorsi non mi interessano
ne maraj, vsak začetek je težak non te la prendere, ogni inizio è difficile

mardi [mardi] masculin torek

le mardi ob torkih
tous les mardis vsak torek
mardi gras pustni torek
ce n'est pas mardi gras aujourd'hui saj ni pustni torek danes (rečemo o smešno oblečeni osebi)

más več, bolj, rajši; še (več); vrhu tega; dalje, dlje, nadalje; matematika plus, in

más acá semkaj, na tej strani
más allá tjakaj, na oni strani
más que več kot; čeprav, dasi
más el embalaje (trg) embalaža posebej
más y más več in več, bolj in bolj, vedno več (bolj)
a más mimo tega, še zraven
a más de razen
a más correr v polnem teku
a más y mejor kar najbolje, izvrstno
a más no poder na vse kriplje, na vso moč
a más tardar najkasneje, najpozneje, najdalje
a cual más za stavo
a lo más kvečjemu, največ
trabaja como el que más (on) dela kot vsak drugi
cuando más kvečjemu, največ
cuanto más..., más... čim več (bolj) ..., tem več (bolj) ...
beber de más preveč piti
hay dos libros de más dve knjigi sta več (čezštevilni)
aquí estoy de más tu sem odveč
¡razón de más! razlog več!
de más a más vrhu tega, še zraven
no más ne več, le; Am le, samo (= nomás)
¡espera no más! (Am) le (po)čakaj!
¡siéntese no más! (Am) sedite, prosim!
ni más ni menos ne več ne manj, prav toliko, prav tako; seveda
nada más drugega nič
nunca más nikoli več
poco más o menos malo več ali manj, približno
por más que... naj še toliko ...
el que más y el que menos oba v enaki meri; vsakdo, vsak otrok
sin más acá ni más allá meni nič tebi nič
sin más ni más brez premisleka, brez nadaljnjega; nenadoma
tanto más cuanto que toliko več (bolj), ker
cada vez más vedno več
Piedro es el que come más Peter največ jé
sabe más que nadie (on) ve več kot vsi drugi
nadie lo sabe más que él nihče tega ne ve bolje kot on
los más (de ellos) večina (njih)
los más de los días večina (največ) dni
son las tres todo lo más ura je kvečjemu tri
poner más cuidada podvojiti vnemo; previdneje ravnati
más bien prej
más tarde o más temprado prej ali slej, enkrat
más tiempo dalj časa
lo más pronto (posible) čim prej
más bien... que prej ... kot
(ni) en lo más mínimo niti najmanj ne
¡(y) no hay más! (in) konec s tem! dovolj (tega)!

meal³ [mi:l] samostalnik
grobo mleta moka (ne pšenična)
ameriško koruzni zdrob

whole meal črna moka z otrobi
in meal or in malt tako ali drugače, na vsak način

mean³ [mi:n] samostalnik
sredina; povprečje, povprečnost
(množina z glagolom v ednini) sredstvo, način
množina premoženje

a means of communication občilo
a means of transportation prometno sredstvo
means of production proizvodna sredstva
to be a means of bitt česa kriv, biti povod za kaj
by means of s pomočjo
by any means na kakršenkoli način
by all (manner of) means vsekakor, na vsak način, za vsako ceno
by no (manner of) means; ali not by any means nikakor, na noben način
by this means or other tako ali drugače
by fair (foul) means na pošten (nepošten) način
the end justifies the means namen posvečuje sredstva
a means to an end sredstvo za dosego cilja
the golden (ali happy) mean zlata sredina
to live beyond one's means živeti preko svojih razmer
a man of means premožen človek
ways and means pota in načini
britanska angleščina means test preveritev premoženjskih razmer delavca, ki prejema socialno podporo

medicāmen -inis, n (pesn. beseda; medicāre)

1. (v dobrem pomenu) zdravilna snov, tj. zdravilo glede na svojo snovno podstat, occ. zdravilo nasploh, lek, celilo, mazilo, obliž: T., Col., validum m. O., medicaminibus curari Ci., medicamina Pontica Iuv. mitridat, neki protistrup, medicaminibus corpus adversus venena firmare Aur. s protistrupi; pren. zdravilo = pripomoček, pomagalo: quasso medicamina imperio circumspectare Sil., iratae medicamina fortia praebe O.

2. (v slabem pomenu)
a) strup, strupena pijača, strupena snov: L. epit., Val. Fl., m. impura Fl., infusum delectabili cibo boletorum venenum, nec vim medicaminis statim intellectam T., tantum medicamina possunt Iuv. splavila.
b) bajilo, čarovno sredstvo, čarovna pijača, čarovnija: m. triste, incertum O., qui vestras maximus aevo est dux gregis inter oves, agnus medicamine fiet O.

3. metaf. vsak pripomoček, s katerim se doseže kak fizičen učinek
a) snov, s katero se spremeni, izboljša, izčisti kaka naravna snov (prirodnina): vitiosum Col. začimba, optimus caseus est, qui exiguum medicaminis habet Plin. sirila, vina medicamine instaurare Plin. bistriti, čistiti, fecundum fimi m. Plin. iztrebljanje pospešujoča moč, odvajalo, odvajalno sredstvo.
b) barvilo, barvína, barva: Plin., Petr., croceum Lucan.; poseb. lepotilno sredstvo, lepotilo, ličilo, šminka: Iuv., facies medicamine attrita Petr., vestrae medicamina formae O.

medicāmentum -ī, n (medicāre) = medicāmen

1. (v dobrem pomenu) zdravilna snov, zdravilo, lek, celilo, tudi mazilo, obliž: hoc die solitum vinum novum et vetus libari et degustari medicamenti causā Varr., m. bibere, m. sumere Cu., medicamentum concipitur venis Cu., medicamentum diffundit se in venas Cu., m. componere, m. haurire Plin., medicamenta, quibus sanarentur oculi Sen. ph., epotis aliquibus medicamentis Cels., medicamento uti Suet., salubre L. ali salutare Ci., medicamentum dare ad aquam intercutem Ci.; pren. zdravilo = pripomoček, pomagalo zoper kaj: doloris, laborum Ci., illud panchrestum m. suum Ci. (v denarju).

2. (v slabem pomenu)
a) strup, strupena pijača, strupena snov: medicamento sagittas tingere Plin., coquere medicamenta L., medicamento epoto L., medicamentis partum abigere Ci. s splavili.
b) bajilo, čarovno sredstvo, čarovna pijača, čarovnija: Plin., Petr., medicamento Peliam fecit adulescentulum Pl., m. amatorium Suet. ljubezenski napoj, medicamentis aquam inquinare Hyg.

3. metaf. vsak pripomoček, s katerim se doseže kak fizičen učinek
a) čistilo, začimba: vini Ca., Col.
b) barvilo, barvína, barva: Ci. fr., Plin., Sen. ph.; poseb. lepotilno sredstvo, lepotilo, ličilo, šminka: Sen. ph.; pren.: fucati medicamenta candoris et ruboris Ci. belilo in rdečilo besed, prisiljeno lepotičenje govora.

medicinski pridevnik
1. (o zdravljenju) ▸ orvosi, gyógyászatiPresaditve organov so postale medicinska rutina; po vsem svetu jih vsak dan opravijo več tisoč. ▸ A szervátültetés orvosi rutinná vált; naponta több ezer ilyen beavatkozást végeznek világszerte.
Jasno je, da so proti večeru, razen medicinskega osebja, v bolnišnici več ali manj samo še bolniki. ▸ Világos, hogy az egészségügyi személyzetet leszámítva estére többé-kevésbé csak betegek vannak a kórházban.
Povezane iztočnice: medicinski tehnik, nujna medicinska pomoč, medicinska tehnologija, medicinski turizem, medicinski čudež, bolnišnična nujna medicinska pomoč, medicinsko oglje, medicinska marihuana, medicinska konoplja, predbolnišnična nujna medicinska pomoč

2. (o vedi) ▸ orvosi, orvosPovezane iztočnice: medicinska fakulteta

medío moški spol sredina, polovica; (pomožno) sredstvo; izhod; medij; prerez, poprečno število; pol čaše (vina); sfera, področje: (nogomet) krilec

medío de cambio menjalno sredstvo
medío por ciento pol odstotka, polovica od sto
en medío de la noche opolnoči
se engaña V. de medío a - motite se od začetka do konca
de por medío vmes, medtem; na pol (pota)
de medío arriba od pasu navzgor
en este medío v tem, medtem
en medío de todo (de eso) kljub vsemu (temu)
en medío del invierno v največji zimi
por medío v sredi
por medío de s pomočjo, s, z
día medío dia (Am) vsak drugi dan
meterse en medío posredovati v sporu
no hay medío de convencerle ni ga moči prepričati
no hay medío de hacerlo nemogoče je
quitar de en medío s poti spraviti
quitarse de en medío s poti iti
en buen medío está la virtud srednja pot je najboljša pot
corto de medíos brez sredstev, na tesnem z denarjem
medíos de fortuna premoženjske razmere