Franja

préj

A) adv.

1. (v krajšem času, hitreje) prima:
priti prej na delo venire prima al lavoro
čim prej greš, tem bolje prima te ne vai, e meglio è
čim prej quanto prima
knjige je treba čim prej vrniti i libri devono essere, vanno restituiti quanto prima
vrni se prej ko mogoče torna quanto prima, al più presto
malo prej poc'anzi

2. (izraža predhodnost, preteklost dejanja) prima, dinanzi; sopra:
prej premisli, potem stori prima pensa e poi agisci
zdaj govoriš, prej si pa molčal adesso parli, prima invece sei stato zitto
prej bi bil premislil avresti dovuto pensarci prima
dan prej il giorno prima
moja mama se je prej pisala Slataper prima (di sposarsi), mia madre si chiamava Slataper

3. (izraža večjo verjetnost) prima (che, di), piuttosto che, anziché:
dal bi vse na svetu prej kot svojo svobodo darei tutto al mondo prima della mia libertà

4. (z 'vse' izraža močno zanikanje) tutt'altro, anzi:
nikoli si nista bila prijatelja, vse drugo prej non sono stati mai amici, anzi
prej ali slej pride streznjenje prima o poi viene il disinganno
prej imenovani il sopraddetto
prej navedeni il sopraindicato
prej omenjeni il sopraccennato, il soprammenzionato
PREGOVORI:
kdor prej pride, prej melje chi prima arriva meglio macina

B) préj ko konj.

1. (v časovnih stavkih) prima che, prima di:
vojne bo konec, prej ko mine leto la guerra finirà prima che passi un anno

2. (v primerjalnih odvisnikih) prima:
prej ko začnemo, prej bomo nehali prima si comincia e prima ci si sbriga

prostost [ó] ženski spol (-i …) die Freiheit
prostost predpostavk die Voraussetzungslosigkeit
odvzem prostosti pravo die Verhaftung, der Freiheitsentzug, kazen: die Freiheitsstrafe, protipravni: die Freiheitsberaubung
omejitev prostosti die Freiheitsbeschränkung
na prostosti auf freiem Fuße
dati/vrniti prostost auf freien Fuß setzen
pustiti na prostost tudi živali: freilassen

próti

A) adv. contro:
biti proti essere contro, essere contrario
govoriti proti parlare contro

B) prep.

1. (za izražanje cilja premikanja) verso, a:
dim se dviga proti nebu il fumo si alza al, verso il cielo
držati steklo proti svetlobi tenere il vetro contro la luce, controluce

2. (za izražanje premikanja, ki je nasprotno drugemu premikanju) contro:
jadrati, pluti proti vetru veleggiare, navigare contro vento
gladiti proti dlaki lisciare contro pelo

3. (za izražanje bližine časovne meje) verso:
priti proti večeru venire verso sera

4. (za izražanje odpora) contro:
bojevati se proti sovražniku lottare, combattere contro il nemico, col nemico
pritožiti se proti odločbi fare ricorso contro il decreto

5. (za izražanje česar delovanje je treba preprečiti, čemur se je treba izogibati) contro:
cepiti proti davici vaccinare contro la difteria
tablete proti glavobolu compresse contro il mal di testa; antinevralgici

6. (za izražanje neujemanja z vodili) contro:
storiti kaj proti pravilom fare qcs. contro le regole

7. (za izražanje čustvenega razmerja) verso, nei confronti di:
biti pozoren proti starejšim essere rispettoso nei confronti delle persone anziane

8. (za izražanje sorazmerja) a:
domače moštvo je zmagalo z dva proti ena (2: 1) la squadra locale ha vinto due a uno (2: 1)
načrt v merilu 1:200 progetto su scala, in scala uno a duecento

9. (v primeri z) a confronto con, rispetto a:
moje težave so majhne proti tvojim i miei disturbi sono modesti rispetto ai tuoi

10. (za izražanje okoliščin, pogojev za uresničitev česa) dietro:
vrniti proti nagradi restituire dietro ricompensa
proti plačilu, potrdilu contro pagamento, contro ricevuta
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
dvigniti roko proti komu alzare le mani su qcn., picchiare qcn.
iti proti koncu stare per finire
iti proti sedemdesetim, osemdesetim avvicinarsi alla settantina, all'ottantina
imeti kaj proti komu avercela con qcn.
pren. plavati proti toku nuotare, andare controcorrente
pren. on je muha proti tebi rispetto a te è insignificante
fot. fotografirati proti svetlobi fotografare controluce
med. cepivo proti davici vaccino antidifterico
med. preparat proti krčem antispastico
farm. preparat proti glistam antielmintico
farm. preparat proti kašlju tossifugo
farm. preparat proti vročini antipiretico
naprava proti kraji antifurto
navt. proti krmi, proti kljunu a poppavia, a proravia
proti nezgodam antinfortunistico
agr. sredstvo proti rastlinskim zajedavcem anticrittogamico
farm. sredstvo proti revmi antireumatico
sredstvo proti rjavenju antiruggine
farm. preparat proti steklini antirabbico
proti svoji volji controvoglia, obtorto collo lat.
sredstvo proti toči antigrandine, grandinifugo
avt. sredstvo proti zmrzovanju anticongelante

quid pro quo [kwídproukwóu] samostalnik (množina quid pro quo quos)
latinsko zamena, nadomestilo, povračilo, odškodnina (for za)
izravnava

to give s.o. quid pro quo vrniti komu milo za drago

rango m (pl. -ghi)

1. voj. vrsta, red:
rientrare nei ranghi vrniti se v vrsto; pren. ukloniti se (vladajočemu redu, normam)
serrare i ranghi strniti vrste (tudi pren.)

2. ekst. družbeni položaj, rang, status, sloj:
personaggio di alto rango visoka osebnost
di basso rango iz nižjega sloja

rebrousser [-bruse] verbe transitif česati, krtačiti proti dlaki; figuré, familier razžaliti

le vent lui rebrousse les cheveux veter ji (mu) mrši lase
rebrousser chemin vrniti se po isti poti nazaj; verbe intransitif obrniti se

reciprocō -āre -āvī -ātum (reciprocus)

I. trans.

1. prinesti (prinašati) zopet nazaj po isti poti, nazaj obrniti (obračati), sem ter tja (za)majati, gibati, premakniti (premikati), usmeriti (usmerjati): telum reciprocare Gell. semtertja tresti (vihteti, mektati), ventus reciprocare animam non sinit L. zajeti (in spustiti) sapo, vdihniti in izdihniti = dihati; prim. spiritum per fistulam reciprocare Gell., aëra vitali spiritu reciprocare Arn., quinqueremis in adversum aestum reciprocari non potest L. se je ne da krmariti naprej ali nazaj; poseb. o oseki: reciprocare undas Sil.; med.: reciprocatur mare Cu. upada, doživlja oseko, reciprocata maria Mel., in motu identidem reciprocando Ci. pri oseki, pri ponavljajoči se menjavi oseke in plime.

2. metaf. postaviti (postavljati) kaj v vzajemnost, v vzajemno razmerje: ista sic reciprocantur (so v takem vzajemnem razmerju), ut et si divinatio sit, dii sint, et si dii sint, sit divinatio Ci., quod (sc. animarum amicitiae) nec mutuae sint nec reciprocari queant Ap. jih ni mogoče (vzajemno, recipročno) (po)vrniti. —

II. intr. nazaj ali tja in nazaj (s)teči, (od)liti se, odteči (odtekati), doživeti (doživljati) oseko (in plimo), upasti (upadati): fretum Euripi non septies die temporibus statis reciprocat L., reciprocantes undae Iust., reciprocantibus aquis Fl., reciprocans oceanus Plin. Oceanova oseka.

réciproque [resiprɔk] adjectif medsebojen, vzajemen, recipročen; obraten; féminin isto, enako

amour masculin réciproque vzajemna ljubezen
raison féminin réciproque obratno (so)razmerje
rendre la réciproque à quelqu'un (figuré) ničesar komu ne ostati dolžan, vrniti komu milo za drago

reditus -ūs, m (redīre)

1. vrnitev, vračanje, povratek (naspr. itus, profectio): L., Hirt., V., H., Iust. idr., is meus domum e foro reditus fuit Ci., reditu in Asiam excludi N., qui vero Narbone reditus! (sc. eius) Ci., reditus Romam, in urbem, in Asiam Ci., reditum ferre ad (in) aliquem locum Cat. (po)vrniti se; pesn. pl.: sanguine quaerendi reditus V., reditūs abscindere dulces H.; occ. povratek, vračanje, krožitev, kroženje: homines annum solis reditu metiuntur Ci.; metaf. vrnitev, ponovni prihod, ponovni pristop, ponovni vstop: hominibus ignominia notatis … non in curiam reditus est Ci., reditus in amicitiam patet C., facilem sibi in gratiam reditum fore Ci. zopet se spraviti, pobotati se; tudi: reditus gratiae Ci., reditus ad propositum Ci.

2. prihodek (prihodki), dohodek (dohodki); v sg.: O., Col., Plin. iun. idr., omnis pecuniae reditus constat in urbanis possessionibus N., esse in reditu Plin. iun. biti pridobiten, biti donosen, nesti, prinašati; v pl.: Cass. idr., reditūs uberiores Vell., publici Iust., metallorum L., populi O., imperii Plin. iun.

re-flectō -ere -flexī -flexum (re in flectere) nazaj nagniti (nagibati), upogniti (upogibati), skloniti (sklanjati), kreniti, premakniti (premikati), obrniti (obračati), (za)sukati, zasukati (zasukavati): Stat., Macr. idr., reflexa cervice O., reflectere caudam Plin., caput Cat., mollia colla reflectunt V., oculos O. ali visūs Val. Fl., pedem Cat. = cursum Val. Max. = gressum Sen. tr. vrniti se.

1. med. nazaj se nagniti (nagibati), nazaj se obrniti (obračati): O., Plin. idr., caput tereti cervice reflexum Ci., illa (sc. lupa) tereti cervice reflexa V.; pesn.: longos reflectitur ungues O. zakrivlja se nazaj v … = dobi dolge nazaj zakrivljene kremplje.

2. metaf.
a) obrniti (obračati) nazaj, zaobrniti (zaobračati): nec prius animum reflexi V. nisem mislil (nazaj) na … , animum incitatum reflectere Ci. pomiriti, ublažiti, ganiti, vzbuditi (vzbujati) sočutje, orsa in melius V. na bolje, mentem a Clodianis latrociniis reflectere Ci. odvrniti; refl. umakniti (umikati) se, odmakniti (odmikati) se: morbi reflexit causa Lucr.
b) stavek, sklep, zaključek obrniti (obračati), preusmeriti (preusmerjati): Ps.-Ap., M.

regonfler [rəgɔ̃fle] verbe transitif znova napihniti (un ballon, des pneus balon, pnevmatike); populaire zopet opogumiti; verbe intransitif zopet narasti

la rivière regonfle reka zopet narašča
verbe intransitif, se regonfler (médecine) zopet oteči, nabrekniti
mon bras a regonflé roka mi je zopet otekla
regonfler le moral à quelqu'un vrniti komu moralo, pogum, ohrabriti ga, opogumiti ga

regredō -ere (re in gradus) nazaj napotiti (napotovati), umakniti (umikati): quo nunc incerta re atque inorata gradum regredere conare? Enn. fr., repudio hospitium: regrediundum est ilico Pac. fr. vrniti (vračati) se.

reintegrar reintegrirati; dopolniti, nadomestiti, odškodovati

reintegrarse de lo suyo zopet do svojega priti
reintegrarse a su país vrniti se v svojo domovino

re-lūminō -āre (re in lūmināre) zopet (znova, ponovno, spet) razsvetliti: reluminare caecos Eccl. slepcem zopet vrniti vid, slepim zopet dati vid(eti).

rembourser [rɑ̃burse] verbe transitif povrniti denar

rembourser une dette, un emprunt, une somme plačati dolg, vrniti posojilo, vsoto
rembourser quelqu'un de ses frais povrniti komu stroške

remettre* [rəmɛtrə] verbe transitif nazaj dejati, položiti, postaviti; zopet obleči; médecine zopet uravnati, spraviti v red, na noge; pomiriti, spraviti; poslati nazaj; prepoznati, spoznati, zopet se spomniti; izročiti; zaupati; nakazati (denar); prepustiti; dati na voljo; izročiti (zločinca justici); nazai dati, odreči se (quelque chose čemu); odložiti (funkcijo); odpustiti, spregledati (kazen, grehe); odgoditi, odložiti; commerce odobriti popust; théâtre odpovedati; izboljšati (vino); verbe intransitif odlašati, odložiti

se remettre opomoči si (de od), ozdraveti; zavedeti se; pomiriti se; spomniti se (quelque chose česa); spraviti se; spet začeti (à quelque chose kaj); spet se lotiti; priti nazaj na kaj
en remettre (familier) pretiravati
s'en remettre à zanesti se na; sklicevati se na
je m'en remets à vous zanesem se (glede tega) na vas, zaupam vam
pour remettre à (izročiti) v roke (neke osebe)
je ne vous remets pas ne spoznam vas več, ne morem se vas spomniti
cela m'a remis fo mi je pomagalo, me spravilo spet k sebi
ce n'est que partie remise to je samo odloženo
remettre ça (populaire) znova začeti; naliti, natočiti novo rundo
remettre ses chaussures spet se obuti
remettre quelqu'un sans cesse stalno koga tolažiti
remettre son chapeau zopet se pokriti (s klobukom)
remettre en crédit, en honneur vrniti komu ugled, čast
remettre l'esprit de quelqu'un pomiriti koga
remettre sa démission podati ostavko
remettre quelqu'un dans ses droits vrniti komu njegove pravice
remettre un habit zopet obleči (neko) obleko
se remettre à fumer zopet začeti kaditi
remettre au hasard prepustiti slučaju
remettre une lettre izročiti pismo
se remettre entre les mains de quelqu'un staviti se komu na voljo
se remettre entre les mains de Dieu prepustiti se božji roki (volji)
remettre au lendemain, à huitaine odložiti, odgoditi na naslednji dan, za en teden
remettre à neuf obnoviti, napraviti novo, prenoviti
remettre une partie končati igro neodločeno
remettre quelqu'un au pas (figuré) pokazati komu, energično ga spraviti, priganjati k delu
remettre une peine au condamné pomilostiti obsojenca
remettre quelqu'un sur pied pomagati komu na noge
remettre à sa place (figuré) posvariti, pokarati, poučiti koga, spraviti ga na pravo pot
remettre en place (figuré) spet spraviti v red
remettre un os luxé zopet uravnati izpahnjeno kost
remettre en question spet napraviti vprašljivo, zopet dvomiti (o)
remettre à la scène, au théâtre spet uprizoriti
se remettre à table; au lit spet sesti k mizi, spet leči v posteljo
remettre sur le tapis spet prinesti na tapet
remettre au point pojasniti
remettre en usage, en vogue spraviti zopet v rabo, v modo
remettre en vigueur zopet uveljaviti
le temps s'est remis au beau vreme se je izboljšalo
se remettre au travail iti zopet na delo
il ne s'en est pas ramis ni si opomogel od tega, tega ni prebolel
il ne faut jamais remettre à demain ce qu'on peut faire le jour même (proverbe) ne odlašaj na jutri, kar lahko danes storiš!

repetir [-i-] ponoviti; še enkrat vzeti (jed); spahovati se (iz želodca)

repetirse ponoviti se; vrniti se, spet se dogoditi
me repito de V. affmo. ostajam Vaš vdani

re-portō -āre -āvī -ātum (re in portāre)

1. (nazaj) nesti (nositi), nazaj prinesti (prinašati), nazaj pripeljati (voditi), spraviti (spravljati): infantem Q., legiones L., exercitum Britanniā Ci., milites navibus in Siciliam Ci., milites navibus in Siciliam C., se reportare Auct. b. Hisp., Ap., pedem ex hoste V. vrniti, vračati se, se reportare (= referre) V. umakniti (umikati) se; occ. kot zmagovalec domov s seboj prinesti (prinašati), dobi(va)ti, nazaj od kod prinesti (prinašati): Plin., H., Iust. idr., nihil ex praeda domum L., imperatores ab illo rege insignia victoriae, non victoriam reportabant Ci., veram ac solidam gloriam Plin. iun., victoriam ab (ex, de) aliquo Ci. premagati koga, zmagati nad kom, tudi sicer: cineri atque ossibus filii sui solacium volt aliquod reportare Ci., spem bonam domum H.

2. kako vest, novico, sporočilo nesti (nositi), prinesti (prinašati), sporočiti (sporočati), naznaniti (naznanjati), posredovati: Pr., certa V. gotovo vest, zanesljivo novico, tristia dicta V., ingeminat (sc. Echo) voces auditaque verba reportat O. ponavlja, povzroča, da odmevajo; z ACI: nuntius reportat advenisse viros V.

reprendre* [rəprɑ̃drə] verbe transitif zopet vzeti, povzeti; nadaljevati, odvrniti, odgovoriti; nazaj vzeti (besedo, obljubo); vzeti zopet v posest, v last; zopet dobiti, zopet prijeti; zopet začeti; grajati; zopet zavzeti, osvojiti nazaj; zopet privzeti (navado); kupiti nazaj; prevzeti, vzeti v plačilo; zopet igrati (gledališko igro); zožiti (obleko); zakrpati (nogavico); verbe intransitif zopet narasti, zrasti, zopet pognati korenine; zopet se (za)celiti; priti spet k moči, opomoči si; zopet se začeti, priti zopet v rabo; figuré dvigniti se; zopet zamrzniti; nadaljevati (v pogovoru)

se reprendre (figuré) zopet se oprijeti, se obesiti (à na); priti nazaj (à na); popraviti se, opomoči si, priti spet k sebi, zopet se obvladati, se premagati, zopet se zavedeti
se reprendre à quelque chose spet se navaditi na kaj
en reprendre (lovski pes) zopet najti sled
trouver à reprendre (à tout) na vsem najti napake, vse grajati, kritizirati, zabavljati na vse
les chairs reprennent rana se celi
reprendre un chemin zopet iti po (neki) poti
reprendre en compte vzeti v plačilo
reprendre connaissance priti spet k zavesti
reprendre courage spet se opogumiti
reprendre san cours priti zopet v svoj tek
les cours de faculté vont reprendre dans quelques semaines predavanja na fakulteti se bodo zopet začela čez nekaj tednov
reprendre le dessus zopet dobiti premoč
reprendre ses études nadaljevati svoje študije
reprendre un enfant (po)karati otroka
la fièvre m'a repris zopet sem dobil vročino
reprendre femme zopet se oženiti
reprendre ses forces zopet (za)dobiti svoje moči, priti k moči
le froid a repris mraz je zopet pritisnil
on m'a repris ma vieille voiture odkupili so mi moj stari avto
reprendre haleine zopet priti k sapi, oddahniti si
reprendre le large zopet odpluti na široko morje
reprendre un oiseau zopet ujeti ptiča
la pluie a repris spet je začelo deževati
reprendre son poste vrniti se na svoje mesto
il a bien repris depuis son opération dobro si je opomogel po svoji operaciji
reprendre un rhume spet se prehladiti
la rivière a repris reka je spet zamrznila
on ne m'y reprendra plus to se mi ne bo več zgodilo, na ta led ne bom več šel
que je ne vous y reprenne plus! da se to več ne primeri (z vami)!
reprendre le travail znova začeti delo
je viendrai vous reprendre pridem zopet po vas
reprendre une ville osvojiti nazaj mesto
reprendre un tableau retuširati sliko
reprendre quelqu'un vertement ostro pograjati koga

re-scrībō -ere -scrīpsī -scrīptum (re in scrībere)

1. zopet (znova, ponovno, še enkrat) (na)pisati: commentarios Suet., rationes Plin. iun., ex eodem milite novas legiones L. zopet sestaviti, cantus tum fuisse rescriptos vocum sonis Ci. pesmi, uglasbene po zvokih glasov, zvokom glasov primerno uglasbene pesmi.

2. odpisati (odpisovati), pis(me)no odgovoriti (odgovarjati): epistulam Ci., tu quotus esse velis, rescribe H., rescribere alicui ali ad aliquem Ci., rescribere litteris ali ad litteras ali ad epistulam Ci. na pismo, quod promptum rescriptu T. pripravno za odgovor.
a) dati pravni odgovor: Icti.
b) (o vladarjih, cesarjih) izdati (najvišjo) odredbo (odločbo), (najvišji) reskript (odpis): Icti.; od tod subst. pt. pf. rescrīptum -ī, n (najvišji) odpis, ukaz, nalog, odredba, odločba, reskript: Plin. iun., T. idr.

3. (na)pisati kaj proti komu čemu, pis(me)no ovreči, pis(me)no spodbi(ja)ti: alicuius libro Suet., actionibus Suet., rescripta Bruto de Catone Suet. odgovor, protispis Brutu o Katonu.

4. prepisati (prepisovati), odpisati (odpisovati) (postavko v računskih knjigah): illud mihi argentum rursum iube rescribi Ter. daj zopet prepisati name, quod tu numquam rescribere possis H. vrniti, plačati; dvoumno: ad equum rescribere C. = med konjenike vpisati ali med viteze vpisati (= poviteziti) (De bello Gallico 1, 42, 6), reliqua Ci. ep. pripisati v breme.