Franja

rendir [-i-] premagati, obvladati, na tla vreči, podvreči, ukloniti; utruditi; predati, vrniti, nazaj dati; pokazati

rendir el alma, rendir el espíritu izdihniti dušo
rendir las armas (voj) položiti orožje
rendir beneficio prinesti dobiček (korist)
rendir cuenta dati (ob)račun
rendir fruto roditi sadove
rendir su juicio (ante) dati se prepričati; popustiti
rendirse predati se, vdati se, podvreči se; popustiti; utruditi se, opešati
rendirse de fatiga onemoči od utrujenosti
rendirse a la razón dati se prepričati
rendirse de trabajar demasiado pretegniti se od dela

renvoyer* [rɑ̃vwaje] verbe transitif nazaj, domov poslati, odposlati; odbiti, vreči nazaj (la balle žogo); odsloviti, odpustiti; prepustiti; napotiti (à k); odgoditi, (časovno) odložiti; odstaviti (uradnika); izključiti (iz šole); izpustiti na svobodo (jetnika); verbe intransitif nagniti se na stran, na bok (ladja)

se renvoyer obmetavati se
se renvoyer la baile (figuré) zvračati napako, obveznost, delo eden na drugega
renvoyer de Caïphe à Pilate pošiljati od Poncija do Pilata
renvoyer aux calendes grecques brezkončno odlagati, odložiti, odgoditi na sv. Nikoli
renvoyer l'affaire à huitaine odložiti zadevo za en teden
renvoyer le débat sine die odgoditi debato za nedoločen čas
renvoyer cœur še enkrat igrati srce (pri kartanju)
renvoyer quelqu'un de sa demande (juridique) odbiti komu prošnjo
renvoyer un domestique, un ministre odpustiti služabnika, ministra
renvoyer quelqu'un de ses fonctions razrešiti koga njegovih funkcij
renvoyer ses créanciers, un importun odkrižati se, znebiti se svojih upnikov, nadležneža, nadležnega gosta
renvoyer les parties à se pour voir (juridique) izjaviti se za nepristojnega
renvoyer le son odbiti zvok
se renvoyer des reproches, des injures obmetavati se z očitki, psovkami, žaljivkami

re-per-cutiō -ere -cussī -cussum (re in percutere iz per in quatere) klas. le pt. pf.

1. udariti (udarjati) nazaj, (od)suniti (nazaj), potisniti (potiskati) nazaj, odbi(ja)ti, odpahniti (odpahovati), odgnati (odganjati), vreči (metati) nazaj, (za)lučati nazaj, povzročiti, da kdo, kaj odskoči (odskakuje): homo repercussus Val. Max., discus repercussus in aëra O. v zrak odbit, v zrak zalučan (zagnan), ita est aliquid, quid huius fontis excursum repercutiat Plin. iun.

2. pass. repercuti odskočiti (odskakovati), odbi(ja)ti se in repercussus 3 „odskočivši“, odskakujoč, odbijajoč se, odbit =
a) (o glasu) odmevajoč: voces repercussae montis anfractu T., clamor iugis montium repercussus Cu.; obratno: clamores repercussae valles augebant L.
b) (o svetlobi) odsevajoč, (od)bliskajoč se, lesketajoč se: lumen aquae sole repercussum V., Phoebo (sole V.) repercusso O., gemmae reddebant lumina repercusso aëre Plin.

2. metaf. kako izjavo odbi(ja)ti, zavrniti (zavračati): orationes alicuius dicto aliquo Plin. = aliena Q., fascinationes Plin.

3. (za)slepiti, zaslepiti (zaslepljati, zaslepljevati): multa aciem nostram aut splendore nimio repercutiunt aut obscuro retinent Sen. ph.

4. novce prekovati: monetam Tert.

5. zopet (znova, nazaj) biti, udarec (udarce) vrniti (vračati): cum percuteretur, non repercussit Ambr.

restrain [ristréin] prehodni glagol
zadržati, zaustaviti, ovirati (from pred)
preprečiti; obrzdati, ukrotiti, držati v šahu, v mejah; zapreti, vreči v ječo; postaviti pod nadzorstvo, internirati (blazneža); omejiti (moč), zmanjšati (pravice); obvladati, zatreti (čustva)

to restrain one's curiosity brzdati svojo radovednost
to restrain one's feelings krotiti, zatreti, obvladati svoja čustva
to restrain s.o. of his liberty odvzeti komu prostost, svobodo

re-supīnō -āre -āvī -ātum (re in supīnāre)

1. nazaj nagniti (nagibati), nazaj nasloniti (naslanjati), nazaj položiti (polagati), nazaj vreči (metati): Ter., Stat., Petr., Sen. ph. idr., caput Plin., resupinare assurgentem umbone L. vznak na tla zvaliti (vreči), nares planā manu Q. zavihati, vzvihati; med. resupinārī nazaj se nagniti (nagibati), vznak (na hrbet) se uleči (ulegati); o levih: Plin.; resupinatus Gallus Iuv. (pijani) na hrbtu ležeči (in noge kvišku moleči), palos resupinatos defodere Vitr.

2. meton.
a) z(a)valiti (žensko) na tla = telesno se (z)družiti, (spolno) občevati, seksati z žensko, koitírati: aviam Iuv.
b) (po)rušiti, prevreči, prevrniti (prevračati), prekucniti (prekucavati, prekucevati), prekopicniti (prekopicati, prekopicevati): valvas Pr., rem totam Acc. fr. preobrniti = pokvariti.
c) se resupīnāre glavo visoko nositi, nos visoko vihati, visoko se nositi, bahati se, postavljati se, ponašati se, rebriti se, biti prevzeten, prevzetovati: quid se tantopere resupinet? Sen. ph. — Od tod adj. pt. pf. resupīnātus 3 nazaj naslonjen, nazaj nagnjen, nazaj (navzad) zakrivljen (ukrivljen, zavihan, zapognjen, upognjen): resupinata species Vitr., resupinatum os (sc. coxarum) Cels.

retroject [retrədžékt] prehodni glagol
nazaj vreči

re-verberō -āre (—) -ātus odbi(ja)ti, nazaj vreči (metati), pass. odbi(ja)ti se, odskočiti (odskakovati): Col., Ap. idr., sic veneficiis corpus induruit, ut saxa reverberet Sen. rh., Indus saxis impedibus, quis (= quibus) crebro reverberatur Cu., reverberato lapide Amm.; pren.: omnem Fortunae iram reverberare Sen. ph.

revolcar [-ue-, c/qu] (bikoborca) na tla vreči (bik); premagati, obvladati

revolcarse valjati se
revolcarse de risa valjati se od smeha
revolcarse en trdovratno vztrajati (pri)

ributtare

A) v. tr. (pres. ributto)

1. ponovno vreči, metati

2. izbljuvati

3. odbiti (tudi pren.):
ributtare il nemico odbiti sovražnika

B) v. intr.

1. zbuditi, zbujati odpor, gnus

2. spet pognati, poganjati

rilanciare v. tr. (pres. rilancio)

1. ponovno vreči, vreči nazaj

2. ponovno sprožiti kaj

3. povišati ponudbo

4. igre poviš(ev)ati vložek

5. pren. ponovno lansirati:
rilanciare una moda ponovno lansirati modo

ring² [riŋ] prehodni glagol
obkrožiti, obkoliti; zgnati (živino) v krog, v obroč; namestiti prstan; namestiti (živali) obroček (skozi nos); razrezati na kolute (čebulo itd.); olupiti skorjo drevesa v obliki obroča
šport vreči obroč na

to ring in obkoliti
neprehodni glagol
(o pticah) spiralno se dvigati; premikati ali gibati se v krogu; delati ali opisovati krog(e), krožiti (v teku ali poletu)

to ring the cattle obkrožiti in odgnati živino

rush² [rʌš]

1. neprehodni glagol
navaliti (na), naskočiti, napasti, pognati se, vreči se, zagnati se, planiti, zakaditi se, (slepo) (z)drveti; (o vetru) besneti, šumeti; (o vodi) valiti se
figurativno leteti, hiteti
ekonomija živahno se razvijati
šport spurtati

to rush into certain death drveti v gotovo smrt
to rush into extremes pasti v skrajnost
to rush on (upon) s.o. planiti na koga
to rush at the enemy planiti na sovražnika
the blood rushed to her face kri ji je planila v obraz
to rush into an affair prenagljeno, brez premisleka se lotiti neke zadeve
to rush to the station drveti na postajo
fools rush in where angels fear to tread figurativno norci si več upajo kot junaki

2. prehodni glagol
pehati, goniti, hitro gnati (voditi, peljati, poslati, transportirati), priganjati, pritiskati (na), siliti
avtomobilizem hitro voziti, drveti z; prenagliti, prenaglo (brez premisleka) izvesti ali izvršiti (posel)
vojska navaliti na (barikade), zavzeti, osvojiti v jurišu, jurišati na
pogovorno preveč zaračunati, opehariti (out of za)
izmamiti, izvabiti, izžicati (iz koga) (for s.th. kaj)

to rush an examination ameriško z veliko lahkoto napraviti izpit
do not rush me ne priganjaj me preveč, pusti me, da pridem do sape (da premislim)
to be rushed for time pogovorno imeti zelo malo časa
to rush one's car to Maribor drveti z avtom v Maribor
to rush s.o. into danger spraviti koga v nevarnost
to rush one's fences figurativno biti nestrpen, neučakan
the guide rushed us through the Tower vodnik nas je hitro vodil (gnal) skozi Tower
to rush s.o. sleng preveč komu zaračunati
to rush s.o. to the hospital hitro koga prepeljati v bolnico
to rush an obstacle z vso hitrostjo, v skoku premagati zapreko
to rush an order (through) in a few days naglo izvršiti naročilo v nekaj dneh
to refuse to be rushed ne se pustiti siliti (k naglici)
to rush a task hiteti s poslom, naganjati k hitri izvršitvi naloge ali posla
to rush a train navaliti na vlak

säcken historische Bedeutung, Geschichte utopiti v vreči

Sackhüpfen, das, (igra) skakanje v vreči

sa(c)quer [sake] verbe transitif, familier odpustiti, vreči iz službe; postaviti na cesto (un employé uslužbenca)

sa(c)quer un candidat à l'examen vreči kandidata na izpitu
sa(c)quer une élève ostro ravnati z učenko

scardinare v. tr. (pres. scardino) sneti, vzeti, vreči s tečajev (okno, vrata)

scasare

A) v. tr. (pres. scaso) nareč. deložirati, vreči iz stanovanja, s posesti

B) v. intr. preseliti se (v drugo hišo, stanovanje)

scrimmage [skrímidž]

1. samostalnik
prerivanje, gneča, hrup, pretep, spopad, metež
ameriško prerivanje za žogo

2. neprehodni glagol
brskati za (čem), vneto iskati
ameriško prerivati se za žogo, vreči žogo v gnečo

send out prehodni glagol
odposlati, razposlati; spoditi, vreči skozi vrata; pognati (mladike), širiti (vonj); objaviti, razglasiti, naznaniti kaj

sferrare

A) v. tr. (pres. sfērro)

1. sneti konju podkev

2. sneti, odstraniti, vzeti verige

3. pren.
sferrare un calcio brcniti
sferrare un pugno udariti (s pestjo)
sferrare un assalto napasti, sprožiti napad

B) ➞ sferrarsi v. rifl. (pres. mi sfērro)

1. zbositi se

2. zagnati se, vreči se na koga