Franja

Tischwein, der, namizno vino

Tmōlus -ī, m (Τμῶλος) (V., O., Plin.) in Timōlus (Tymōlus) -ī, m (O.) Tmólos (Timólos), gorovje pri Sardah v Lidiji (zdaj Boz Dagi). Na njem je bilo istomensko mesto Tmolos (Tmōlus), ki je bilo uničeno v potresu l. 19 po Kr.: T. — Od tod

1. adj. Tmōlius 3 (Τμώλιος) tmólski, tmóloški, tmólijski: terra O.

2. subst. Tmōlius -iī, m (Τμώλιος sc. οἶνος) tmól(ij)ec, tmološán, tmólsko (tmóloško, tmólijsko) vino: V.

3. subst. Tmōlītēs -ae, acc. -ēn, m (Τμωλίτης)
a) Tmolít, Tmólijec, Tmólošan, preb. Tmolosa: Ci.
b) (sc. οἶνος) tmolít, tmól(ij)ec, tmološán, tmólsko (tmóloško, tmólijsko) vino: Plin., Vitr.

tocane [tɔkan] féminin nov šampanjec, novo vino, narejeno iz samotoka

toddy [tɔ́di] samostalnik
palmov sok ali vino; oslajena pijača iz žganja ali ruma in vroče vode

toddy palm palma, ki daje palmovo vino

toddy tujka angl. m invar. palmovo vino

transubstantiate [trænsəbstǽnšieit] prehodni glagol
snovno spremeniti (into, to v)
religija spremeniti kruh in vino v Kristusovo telo in kri

Tresterwein, der, patočno vino

Tripolis -is, acc. -im, abl. -ī, f (Τρίπολις „Trimestje“, tri mesta skupaj) Trípolis, Trípola, ime več pokrajin in mest s tremi občinami

1. gorska pokrajina v Tesaliji s tremi mesti: L. Od tod Tripolitānus ager Trípolsko (Tripolitánsko) ozemlje: L.

2. mesto v Tesaliji Hestiotidi z vzdevkom Scaea (Skajska Tripolis (Tripola)): L.

3. pokrajina v Arkadiji s tremi mesti (Kalia, Dipona, Nonacris): L.

4. pokrajina v Afriki ob Mali Sirti (zdaj Tripoli) s tremi mesti (Oea, Subrata, Leptis Magna); enako Tripolitāna provincia Trípolska (Tripolitánska) provinca (pokrajina): Eutr.

5. mesto v Feniciji (zdaj al-Mīna pri kraju Tarābulus aš-Šām; ime je nastalo po ljudski etim. iz fen. %arpol „nova dežela“): Mel., Plin. Od tod Tripoliticum vinum trípolsko (tripolítsko) vino: Plin.

6. mesto in trdnjava, pa tudi reka v Pontu: Plin.

7. mesto v Frigiji; od tod Tripolitānī -ōrum, m Trípolci, Tripolitán(c)i: Plin.

trois-six [trwasi] masculin, invariable slabo vino, slabo žganje; patoka, zadnje, slabo vino

trškogórec -rca m vino iz vinograda na Trškoj Gori kod Novoga Mesta

tryx -ygos, acc. -yga, f (gr. τρύξ) novo (mlado, nedovrelo) vino, mošt, starejše maščina: P. F.

tùlumbaša m (t.) kdor toči vino, točaj

úžgec m pokvareno vino

valdepeñas moški spol rdeče vino iz Valdepeñas

vappa -ae, f (prim. vapor in vapidus) bersasto (birsasto, ciknjeno) vino, pokvarjeno vino, bérsa, bírsa, starejše zavrelica, pátoka: Plin., Mart. idr., vappam potāre H. kislico, praskača (= vino, ki „praska“ po grlu), vappā lippus Pers.; metaf. kot psovka „bersa“, zanikrnež, prídanič, nepridiprav, ničvrednež (starejše negodè), zapravljivec, razsipnež (naspr. homo frugi): Cat., vappam fieri ac nebulonem H.

varènīk -íka m
1. kuhana vroča pijača, vino ali žganje
2. gl. varenica 3.

Veiī ali Vēī -ōrum, m Vêji, staro etrursko mesto severozahodno od Rima, s katerim je dolgo tekmovalo, dokler ga ni l. 496 osvojil Kamil: Ci., L., Plin., Suet. Od tod

1. adj. Vēiēns -entis, abl. -ī, vêjski: ager Ci., bellum Ci., L., hostis, senatus L., arvum H.; subst. Vēiēns -entis, abl. -e, m
a) Vêjec, preb. Vejev: Ci.; kolekt. Vêjci: L.; pogosto pl. Vēientēs -um, m Vêjci: Ci., L.
b) vêjsko ozemlje, ozemlje Vêjcev: Plin.

2. Vēius 3 vêjski: dux (= Tolumnius) Pr.; subst. kot nom. propr. Vēia -ae, f Vêja, čarovnica in zastrupljevalka: H.

3. Vēiēnsis -e vêjski: Iuno Lact.

4. drugotni adj. Vēientānus 3 vêjski: ager L., uva Mart.; subst.
a) Vēientāna -ae, f (sc. gemma) vêjski dragulj, črn drag kamen, katerega nahajališča so bila pri Vejih: Plin.
b) Vēientānum -ī, n (sc. vinum) domače vêjsko vino (precej slabe kakovosti in neprijetnega okusa): H., Pers., Mart.
c) Vēientānī -ōrum, m Vêjci, preb. vejskega ozemlja: Plin.

verdagon [vɛrdagɔ̃] masculin kislo vino

verjus [vɛržu] masculin sok iz kislega grozdja; kislo vino

c'est jus vert ou verjus to je eno in isto

Verschnittwein, der, rezano vino