Franja

sniveller [snívlə] samostalnik
cmera, jokavec; dete, ki veliko joče
figurativno (solzav) licemerec

snjegòpadina ž (ijek.), snegòpadina ž (ek.) kraj, kjer pade veliko snega

snowy [snóui] pridevnik (snowily prislov)
snežen, pokrit s snegom, poln snega, ki ima veliko snega, snežnat, bel kot sneg
figurativno čist, brez madeža

snowy hair kot sneg beli lasje
a snowy dove snežnobela golobica
a snowy winter s snegom bogata zima

some [sʌm]

1. pridevnik
neki, nekak, nekateri, en; katerikoli, kakršenkoli
sleng velik, silen, pomemben, odličen; (pred samostalnikom v množini) nekaj, neko število, nekoliko, malo (od njih), kakih, okrog, približno

at some time or other enkrat pač, kadarkoli, prej ali slej
for some time nekaj časa
in some way or other na ta ali na oni način, tako ali tako
to some extent do neke mere, nekako
some day nekega dne
some few maloštevilni, majhno število
some girl! čedno dekle!
some people nekateri (ljudje), nekaj ljudi
some time enkrat
some time ago nekaj časa (je) (od) tegá
a village of some 50 houses vas kakih 50 hiš
it is some five years since we saw each other kakih pet let je, kar sva se (zadnjič) videla
shall I give you some more tea? naj vam dam še malo čaja?
have some jam with your bread vzemite si (nekaj) džema s kruhom!
I call that some poem! to (pa) je pesem!
that's some hat! to (pa) je klobuk (in pol)! to je kolosalen klobuk!
I left it in some corner pustil sem ga (to) v kakem kotu
as you say, it did cost some money kot pravite, je to (res) stalo nekaj (= precéj) denarja
I must do it some day ta ali oni dan (enkrat) moram to napraviti
that will take you some time to vam bo vzelo nekaj časa

2. zaimek
katerikoli, neki, nekateri
ameriško, sleng precéj, kar veliko, kar mnogo, še več

some ... some eni ... drugi
some of it nekaj tega
some of them nekateri od njih
some of these days te dni, v kratkem, kmalu
some accepted, some refused nekateri so sprejeli, drugi odklonili
if you have no money, I will give you some če nimaš denarja, ti ga jaz nekaj dam
may I have some of this cake? lahko dobim nekaj tega kolača?
he looked some tipsy bil je videti precéj vinjen
he ran a mile and then some tekel je eno miljo in nato še naprej

3. prislov
nekaj; precéj, zelo

that's going some! to mi je všeč! to je sijajno!
he seems annoyed some videti je nekaj nejevoljen (jezen)

spávalo s zaspane, kdor rad in veliko spi

speed^*2 [spi:d]

1. prehodni glagol
drviti, goniti, pognati (konja); naganjati, priganjati (koga); hitro (kaj) opraviti, pohiteti (s čim), pospešiti, dati (čemu) večjo hitrost
zastarelo sprožiti (strelico); odposlati, (hitro) odsloviti (posloviti se od)
arhaično pomagati (komu), želeti srečo

2. neprehodni glagol
hiteti, drveti, hitro iti, leteti
avtomobilizem voziti z veliko hitrostjo
zastarelo uspevati, napredovati, biti uspešen ali srečen, imeti srečo

to speed an arrow izstreliti (sprožiti) strelico
the devil speed him! vrag ga vzemi!
God speed you! bog z vami!
to speed the parting guest zaželeti vse dobro odhajajočemu gostu
he sped well arhaično dobro jo je zvozil
to speed away odbrzeti, odhiteti
he sped away like an arrow odbrzel je kot strelica
to speed down zmanjšati hitrost (čemu), zavreti (kaj)
to speed up povečati hitrost (čemu)
to be fined for speeding biti kaznovan zaradi prevelike hitrosti, prehitre vožnje

squatter [skwɔ́tə] samostalnik
čepeča oseba
ameriško naseljenec na zemlji, za katero nima zakonite pravice
množina ljudje, ki so se leta 1946 v Londonu nasilno naselili v prazne hiše zaradi pomanjkanja stanovanj
avstralsko zakupnik pašnikov na veliko; živinorejec

Squatter State (vzdevek za) Kansas

stāgnō¹ -āre -āvī -ātum (stāgnum)

I. intr.

1. delati luže, kalužiti, stopati (udarjati) čez bregove, prestopiti (prestopati) breg (bregove), razli(va)ti se: Indus … ubi mollius solum reperit, stagnat Cu., Nilus … stagnat Sen. ph., ubi (sc. Nili aquae) evagatae stagnant Plin., qua Pellaei gens fortunata Canopi accolit effuso stagnantem flumine Nilum V., stagnante Pado Lucan., aquae stagnantes Plin., aquae late stagnantes Cu., stagnantibus undis Sil., effluit Nilus Aegaeo stagnantior Cl.

2. biti poplavljen (preplavljen), biti pod vodo: moenia oppidi stagnabant S. ap. Non., Iuppiter ut liquidis stagnare paludibus orbem … videt O., fluctuans in stagnantibus (sc. locis) Plin., stagnante solo Plin., stagnantes ripae Sil., campi stagnantes effuso aequore Sil., humo late stagnante Amm.; metaf. biti omočen s čim, biti preplavljen (prepojen) s čim, imeti veliko česa: terra caede stagnans Sil., regna stagnantia sanguine Sil. —

II. trans. poplaviti (poplavljati), preplaviti (preplavljati): quaeque sitim tulerant, stagnata paludibus hument O., Tiberis plana urbis stagnaverat T.

stapler² [stéiplə] samostalnik
zgodovina, trgovina trgovec na veliko (z volno); kdor sortira bombaž, volno itd.

stärkereich (močno) škrobnat, ki vsebuje veliko škroba

statuō -ere -uī -ūtum (status -ūs : sistere)

1. (trdno) postaviti (postavljati): navem Pl. ladjo usidrati (zasidrati), signa domi pro supellectile statuere Ca. ap. Prisc., aciem artē statuere S., nec explicare quicquam nec statuere poterant nec quod statutum erat manebat omnia perscindente vento L., equum ita statuit Cu., crateras magnos statuunt V., ubi pro rigidis calamos statuēre columnis O., statuere signum Val. Max. (o praporščaku), boves Pr., errantes aquas Arn. ustaviti; na vprašanje kam? ali kje?: patrem eius ante oculos Ci., bovem ante aram L., ante aras iuvencum V., puer quis … ad cyathum statuetur … ? H., horologium ad aedem statuere Plin., equum Curtius in vado statuit L. je postavil (spravil) na (v) plitvino, captivos montanos vinctos in medio statuit L., statuitur Lollius in illo … convivio Ci. Lolij se privede … , Lolija privedejo … , statuere in terra arcum Cu., ratem in oris Val. Fl., perticam supra praetorium Cu., Aenean … castris statuēre cruentum V. so privedli (pripeljali) nazaj v tabor, ea prima ruentīs pugna loco statuit Teucros V. je ustavila bežeče Tevkre, Marium si quis eo loci statuisset Val. Max.; z dvojnim acc.: (sc. Syrum) capite pronum in terra statuerem Ter.; pesn.: agro qui statuit meo te triste lignum H. ki te je vsadil; occ. (pokonci) postaviti (postavljati), staviti, (z)graditi, (se)zidati, ustanoviti (ustanavljati), utemeljiti (utemeljevati), narediti (delati), izdelati (izdelovati): pali statuti Varr., statuere aram (aras) Pl., Ci., V., O., statuam Pl., Tit. ap. Char., Ci., Plin., tropaeum Ci., rem Ci. podpreti, tabernaculum N. ali tabernacula C., L. razpe(nja)ti, postaviti (postavljati), opera N., tumulum V. narediti, pedamenta iacentia Col., obeliscum Plin., moenia V., urbem, quam statuo, vestra est (attractio inversa) V., regnum Ci., sedes alicui Iust.; kot adj. pt. pf. statūtus 3 veliko (visoko) postavo imajoč, velik (visok) stas imajoč, velike (visoke) postave, velikega (visokega) stasa, postaven, stasít: ad Silanum senem, statutum … Pl.

2. metaf.
a) za gotovo imeti (smatrati, šteti), zatrdno meniti, misliti (si), predstavljati si: z acc.: cuius ego patrem deum ac parentem statuo fortunae ac nominis mei Ci., Pompeius hunc hospitio suo dignissimum statuit Ci., quod si rectum statuerimus Ci., qui summum bonum statuit Ci.; z ACI: nos nostram causam perfacile quoivis (= cuivis) probaturos statuebamus Ci., sic statuo et iudico, neminem omnium tot et tanta … habuisse ornamenta dicendi Ci., Caesar non expectandum sibi statuit, dum … C., statuit sibi nihil agitandum S.; abs.: ut mihi statuo, ut ego mihi statuam Ci.
b) postaviti (postavljati) = določiti (določati, določevati), uvesti (uvajati), vpelj(ev)ati, uravna(va)ti, utemeljiti (utemeljevati), odrediti (odrejati): pretium arti, finem orationi Ter., consilii sibi finem Ci. ep., finem cuppedinis Lucr., modum diuturnitati imperii, modum alienae industriae Ci., modum cupidinibus H., improbis autem poena statuenda est Ci., statuere iura Ci., ius aequabile in omnibus Corn., pacis legem universae Graeciae Iust., earum rerum, quas Caesar statuisset Ci. ep., senatus … ceterae multitudini diem statuit S. je postavil dan, je določil rok (datum), dies insidiis statuitur S., statuere diem comitiis L., dies statutus, die statutā L., diebus statutis Suet., ad statutam horam L., statuto tempore Cu., Iust., quaedam statutum anni tempus habent Plin., ad tempus locumque colloquio statuendum L., statuto loco Ci., statuere documentum, ne … Ci. ep., statuere exemplum (gl. exemplum) Pl., Ter., Ci., Corn. drugim (v opozorilo, opomin, svarilo) postaviti (dati) za zgled; z dvojnim acc.: arbitrum me statuebat Ci. ep., statuere aliquem regem Cu. postaviti koga za kralja, propriae telluris horum natura neque illum nec me statuit H. ni naredila za gospodarja lastnega zemljišča niti njega niti mene; s finalnim stavkom: quā (sc. tabulā) civitates … Cretensium vectigalibus liberantur statuiturque, ne post M. Brutum pro consule sit Creta provincia Ci.; z odvisnim vprašanjem: tot homines … statuere non potuisse, utrum diem tertium an perendinum … dici oporteret Ci., ego vix statuere apud animum meum (sam pri sebi) possum, utrum peior ipsa res an peiore exemplo agatur L.
c) skleniti (sklepati), odločiti (odločati) se, nameniti (namenjati) se: sic habuisti statutum cum animo (sam pri sebi) … , indices reicere Ci., Caesar … proelio supersedere statuit C., statuit cum eis praesens agere S., ferro igitur eam arcere contumeliam statuunt L., statuerunt belli facere finem N., velle mori statuit O.; z odvisnim vprašanjem: ipsi primi statuerent apud animos (sami pri sebi), quid vellent L., nondum statuerat, conseraretne eum necne N.; s finalnim stavkom: Pl. idr., Athenienses cum Persarum impetum nullo modo possent sustinere statuerentque, ut urbe relictā … naves conscenderent Ci., statuunt, ut decem milia hominum … in urbem mittantur Ci., statuisse Vitellium, ut Germanicas legiones in Syriam ad militiam opulentam quietamque transferret T.; occ. (kot sodnik) odločiti (odločati, odločevati), izreči (izrekati) sodbo, razsoditi (razsojati), ukreniti (ukrepati): res privatas O., triste aliquid O. hudo (ostro) sodbo izreči, de capite civis Romani statuere Ci., vos de crudelissimis parricidis quid statuatis cunctamini? Ci., cum de P. Lentulo ceterisque statuetis S., satis visum de Vistilia statuere T., Claudius causis rebellionis auditis ius statuendi etiam de procuratoribus dederat T., ne quid gravius in fratrem statueret C., etiam in Pompeiam Macrinam exilium statuitur T. tudi Pompeja Makrina je obsojena na pregnanstvo, tudi Pompejo Makrino zadene obsodba na pregnanstvo, crudeliter statuere in aliquem Iust., quos contra statuas Ci.; z ACI: statuunt neminem esse potiorem quam Abdalonymum Cu.; evfem.: ii, qui de se statuebant T. ki so si sami sodili = samomorilci. — Od tod subst. pt. pf. statūtum -ī, n odlok, sklep, ukrep: secundum dei statutum Lact., quarum (sc. Parcarum) legibus ac statutis parēre omnes deos necessitas cogit Lact.

statūrōsus 3 (statūra) veliko postavo (velik stas) imajoč, velike postave, postaven, stasít: gigantes, servus Aug.

stew¹ [stju:] samostalnik
dušeno, počasi kuhano meso ali jed; ragu, razkosano meso v omaki; enolončnica
figurativno, sleng veliko razburjenje, zadrega, zmešnjava; neprijeten, zaskrbljujoč položaj; osuplost, jeza

Irish stew dušeno koštrunovo meso s krompirjem, fižolom in čebulo
to be in a stew figurativno biti zaskrbljen, zbegan, v stiski, v (velikih) težavah

stīpendiōsus 3 (stīpendium) dolgo služeč, veliko službenih let imajoč: milites (naspr. tirones) Veg.

stock-jobber [stɔ́kdžɔbə] samostalnik
britanska angleščina mešetar z vrednostnimi papirji
ameriško borzni mešetar na veliko; špekulant na borzi

strapērdere^* v. tr. (pres. strapērdo) veliko zgubiti, zgubljati

stronfione m (f -na) toskansko pog.

1. kdor veliko sopiha

2. pren. bahač, nadutež

struēs -is, f (struere)

1. zložen sklad, skládovnica (skladóvnica), skládalnica (skladálnica), skládavnica, skládnica, skladi, skládovje (skladóvje), grmada, (velik) kup, velika količina, veliko število, stóg, kôpa, kopíca, množina, množica: corporum L., T., pomorum Sen. ph., uvarum in vinea Plin., armaque cum telis in strue mixta sua O., strues lignorum L. ali samo strues Plin. skladovnica drv, acervi struesque (sc. lignorum) Cu. zloženi in nezloženi kupi, kupi in skladi; od tod = rogus grmada za sežiganje mrličev: Sen. tr. idr., nullā strue membra recumbunt Lucan., strues rogi T. naložena (zložena, pripravljena) grmada, grmadni sklad.

2. occ.
a) kup ali sklad daritvenih pogačic, daritveno pecivo: Ca., Fest., haec adolet flammis cum strue farra suis O.
b) kup kot mera: laterum Ci. ep.
c) kup = gosta (velika) množica: (sc. milites) confusa strue (= phalange) implicantur L.

stupéfier [stüpefje] verbe transitif omamiti; figuré osupiti, spraviti v veliko začudenje

son discours a stupéfié toute l'assistance njegov govor je osupil vse navzoče

sulpurōsus, sulphurōsus (sulfurōsus) 3 (sulp(h)ur, sulfur) bogat z žveplom, poln žvepla, veliko žvepla vsebujoč, zelo žveplen, žveplovit: Cael., locus, fontes Vitr.