Franja

vuelta ženski spol obrat, ovinek; povratno potovanje; kratek sprehod (vožnja); povračilo; protiusluga; prekuc, kozolec; hrbtna stran; (pre)oranje; udarci, batine; (šport) runda; (pre)obrat, sprememba; nahrulitev

vuelta del año letni obrat, novo leto
vuelta de (la) campana (fig) prekuc, kozolec
vuelta en coche sprehod s kočijo (avtom)
vuelta al mundo potovanje okoli sveta
vuelta al trabajo obnovitev dela
vuelta del trabajo vrnitev z dela
gastos de vuelta povratni stroški
otra vuelta (Am) spet, še enkrat; drugič
¡otra vuelta! že zopet! vedno ista pesem!
a vuelta ob vrnitvi; okrog; hkrati z, obenem z
a vuelta de Navidad okrog božiča
a vuelta de correo z obratno pošto
a vuelta de dado na slepo (srečo), približno
a vuelta de ojo kot bi trenil
a la vuelta na povratnem potovanju; na hrbtni strani
suma a la vuelta za prenos (v trgovskih knjigah)
a la vuelta de na poti v
a la vuelta de pocos años čez nekaj let
a la vuelta de la esquina (fig) okrog vogala, čisto blizu
a la vuelta encontrará V. na drugi strani boste našli
¡a la vuelta te espero! (fam) kmalu se zopet vidimo!
a mi vuelta ob moji vrnitvi
de la vuelta (trg, Am) prenos
¡hasta la vuelta! do svidenja!
¡vuelta a empezar! še enkrat začeti!
¡vuelta a (ali con) lo mismo! vedno isto! vedno ista pesem!
¡vuelta! (voj) na levo krog!
dar la vuelta (a) obrniti; komu hrbet obrniti
dar la vuelta a un país deželo popolnoma prepotovati
dar una vuelta izlet ali kratko potovanje napraviti; iti na sprehod; (fig) spremeniti se
dar una vuelta de campana kozolec napraviti, prekucniti se
dar una vuelta a la llave ključ zavrteti v ključavnici, zakleniti
dar una vuelta a uno (fig) koga prebunkati
dar media vuelta obrniti se
dar de vuelta dati nazaj (drobiž pri plačanju)
estar de vuelta vrniti se, vračati se
ya estoy de vuelta sem že nazaj
no tiene vuelta de hoja, ya no tiene vuelta (fig) ne da se nič (več) spremeniti, temu se ne da pomagati
a vueltas tu pa tam, včasih
a vueltas de razen; okrog
a pocas vueltas v kratkem času; brez obotavljanja
andar en vueltas y revueltas (fig) vse možne ovinke delati
andar a vueltas con (fig) ne si vedeti pomagati
andar a las vueltas de alg. (fig) iti za kom, slediti komu
andar en vueltas (fig) izgovore iskati, izgovarjati se
buscarle a uno las vueltas (fig) čakati na priložnost, da koga prevaramo
coger las vueltas (a) (fig) koga spregledati, spoznati njegove načrte
dar vueltas a un asunto (fig) premlevati neko stvar, premišljevati
dar vueltas a la manivela vrteti ročico
dar vueltas por la calle iti gor in dol po ulici
dar cien vueltas a uno (fig) koga zelo prekašati
la cabeza me da vueltas v glavi se mi vrti
guardar las vueltas (fig) varovati se, paziti
tener vueltas muhast biti

while¹ [wáil] samostalnik
trenutek, hip, čas, kratka časovna doba

after a while čez nekaj časa, čez trenutek
at whiles včasih, tu pa tam
for a while za trenutek
by whiles včasih
a long while, a good while dolgo časa
between whiles v presledkih, tu pa tam
all the while ves ta (oni) čas
once in a while od časa do časa, včasih, prigodno
the while ta čas, tačas, medtem
I was reading a book the while jaz sem ta čas (medtem) bral neko knjigo
that'll do for one while to zadostuje za sedaj (za nekaj časa)
it isn't worth (one's) while to se ne izplača, to ni vredno truda
it is not worth your while to ni vredno vašega truda (se vam ne izplača)

zajedavec samostalnik
1. ponavadi v množini (rastlinski ali živalski organizem) ▸ élősködő, parazitaNajbolj občutljive na zajedavce so mlade živali. ▸ A kisállatok a legérzékenyebbek az élősködőkre.
Sopomenke: zajedalec

2. izraža negativen odnos (izkoriščevalska oseba) ▸ élősködő, parazita, ingyenélő
Babica je rekla, da sem brezdelnež in zajedavec. ▸ A nagymamám azt mondta, hogy naplopó és ingyenélő vagyok.
Podjetnike moramo začeti prepoznavati kot narodne junake in ne kot zajedavce družbe. ▸ A vállalkozókra el kell kezdenünk nemzeti hősökként, nem pedig a társadalom élősködőiként tekinteni.
Včasih osebno moteni delujejo kot zajedavci in lahko uničujejo osebo, s katero živijo. ▸ A személyiségzavarosok néha parazitaként kezdenek viselkedni, és tönkretehetik azt a személyt, akivel együtt élnek.
Sopomenke: zajedalec

zanositi glagol
(o ženski) ▸ teherbe esikMorda je zanosila zaradi nezanesljive kontracepcije. ▸ Lehet, hogy a megbízhatatlan védekezés miatt esett teherbe.
Če ne morete zanositi, včasih traja kar precej časa, preden zdravniki lahko ugotovijo vzrok. ▸ Ha nem tud teherbe esni, néha eltarthat egy ideig, amíg az orvosok meg tudják állapítani az okát.
Zelo si želim zanositi, toda ne morem. ▸ Nagyon szeretnék teherbe esni, de nem tudok.

zaradi dreves ne videti gozda frazem
(o preveliki osredotočenosti na detajle) ▸ nem látja a fától az erdőt
Težave vas včasih tako obremenijo, da zaradi dreves ne vidite gozda. ▸ A nehézségek néha úgy megterhelik, hogy nem látja a fától az erdőt.
Zaposleni v marketingu pa so prepričani, da prodajalci zaradi dreves ne vidijo gozda oziroma da so kratkovidni in ne razumejo njihove dobičkonosne strategije. ▸ A marketingesek meg vannak róla győződve, hogy az értékesítők nem látják a fától az erdőt, illetve rövidlátóak és nem értik az ő nyereségtermelő stratégiájukat.

zatajeváti (-újem) | zatajíti (-ím)

A) imperf., perf.

1. negare

2. nascondere, occultare, celare

3. rinnegare, ripudiare, sconfessare:
zatajiti vero ripudiare, sconfessare la propria fede

4. pren. fallire, fare cilecca, publ. andare in tilt:
včasih mi spomin zataji talvolta la memoria fallisce
moštvo je zatajilo la squadra ha deluso

B) zatajeváti se (-újem se) | zatajíti se (-ím se) imperf., perf. refl.

1. fingere:
zdaj se ji ni treba več zatajevati, lahko se smeje ali joče ora non ha più bisogno di fingere: può ridere o piangere (se vuole)

2. rel. mortificarsi

C) zatajíti se knjiž. (potajiti se) nascondersi, acquattarsi:
ko sta zaslišala korake, sta se zatajila al rumore dei passi si acquattarono

zatakníti (-em) | zatíkati (-am)

A) perf., imperf.

1. mettere, ficcare:
zatakniti listek za vrata ficcare un biglietto nella porta

2. piantare

B) zatakníti se (-em se) | zatíkati se (-am se) perf., imperf. refl.

1. ficcarsi, conficcarsi:
ribi se je trnek zataknil v grlo l'amo si conficcò nella gola del pesce

2. incastrarsi; incepparsi:
hlod se je zataknil za korenino il tronco si è incastrato contro una radice

3. pren. arrestarsi, arenarsi; andar male:
impers. pri gradnji se je zataknilo i lavori si sono arrestati
impers. zataknilo se mu je pri izpitu all'esame gli è andata male

4. impers. pren. impappinarsi, ingarbugliarsi:
pri deklamiranju se mu je zataknilo si è impappinato nella recita
beseda se mu je zataknila non riusciva a dire la parola
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
nareč. kam neki se je zataknil ta otrok dove sarà mai il bambino?
verz se mu včasih zatakne il verso talvolta zoppica

zatrésti (-trésem)

A) perf. scuotere, agitare, scrollare:
zatresti drevo scrollare l'albero
tla je zatresel nov potres il suolo fu scosso da un nuovo sisma, un nuovo sisma fece tremare il suolo
šport. napadalec, očividno razpoložen, je kar trikrat zatresel (nasprotnikovo mrežo) l'attaccante in evidente stato di grazia segnò ben tre volte, fece una tripletta

B) zatrésti se (-trésem se) perf. refl. tremare; tremolare:
spet se je zatresla zemlja la terra ha nuovamente tremato
ko je govoril, se mu je glas včasih zatresel mentre parlava, la sua voce tremò ripetutamente
pog. pren. hlače so se mu zatresle se la fece nei pantaloni

zdaj¹

1. (ta trenutek) jetzt (do zdaj bis jetzt, zdaj končno jetzt endlich, takoj/prav zdaj gleich jetzt, zdaj že/šele/še jetzt schon/erst/noch, že/šele/še zdaj schon/erst/noch jetzt); (s tem trenutkom) nun (zdaj si ti na vrsti nun bist du an der Reihe, kaj praviš zdaj? was sagst du nun?); v preteklosti ali prihodnosti: nun (od zdaj sta bila prijatelja von nun an waren sie Freunde, zdaj ni bilo več umika nun gab es keinen Rückzug mehr, kaj pa zdaj? und was nun?)

2. (dandanašnji) jetzt, heutzutage, nun
včasih …, zdaj … früher …, nun/jetzt …

3. (po vsem tem) nun, inzwischen, mittlerweile (položaj se je zdaj spet nekoliko popravil die Lage hat sich nun/inzwischen/mittlerweile wieder etwas gebessert)

4.
od zdaj (poslej) von hier an/ab
za zdaj (zazdaj) einstweilen
|
ob/pri okoliščinah, kakršne so zdaj bei so gestalteten Umständen
naj zdaj opišemo wir wollen jetzt beschreiben
zdaj je pa zadosti! [Schluß] Schluss jetzt! Jetzt ist aber Feierabend!
zdaj pa dajmo! jetzt gilt's!
zdaj pa imaš da hast du den Salat
zdaj pa resno/zares! Scherz beiseite!
zdaj šele (zanalašč) nun erst recht

znojenje samostalnik
(telesni proces) ▸ izzadásNaše telo nenehno izgublja vodo – z dihanjem, znojenjem in izločanjem. ▸ Testünk folyamatosan vizet veszít – légzéssel, izzadással és kiválasztással.
Čezmerno znojenje je pogosto v adolescenci, včasih pa se nadaljuje vse življenje. ▸ A túlzott izzadás serdülőkorban gyakori, de néha egész életen át tart.
Povezane iztočnice: nočno znojenje

zŕno (-a) n

1. chicco; grano, granello:
ajdovo, koruzno, proseno, pšenično zrno chicco di grano saraceno, di granturco, di miglio, di grano
mleti, pražiti zrna ječmena, kave macinare, tostare i chicchi di orzo, di caffè

2. (okrogel, majhen drobec) granello; granulo:
zrno peska, soli, zlata granello di sabbia, di sale, d'oro
zrna toče chicchi di grandine
farm. zrna zdravila granuli
škrobno zrno granulo amilaceo

3. pren. (zelo majhna količina) granello, grano, briciolo, pizzico:
ne imeti niti zrna pameti non avere un grano, un pizzico di buon senso
pren. ločiti zrno od plev sceverare il grano dalla pula

4. fot. granulo (dell'emulsione)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
bot. pelodno, plevno zrno granello pollinico, glumaceo
PREGOVORI:
zrno do zrna pogača, kamen na kamen palača a granello a granello s'empie lo staio e si fa il monte
tudi slepa kura včasih zrno najde talvolta anche una gallina cieca trova un granello

žalovalka samostalnik
1. (ženska, ki žaluje) ▸ gyászoló, siratóasszony
Včasih se zgodi, da se žalovalka zgrudi na krsto ljubljene osebe. ▸ Néha megtörténik, hogy a gyászoló asszony a szeretett személy koporsójára borul.
Iz daljave se je skozi okna palače razlegalo turobno petje žalovalk, ki so objokovale kraljevo smrt. ▸ A palota ablakain keresztül a távolból beszűrődött a siratóasszonyok éneke, akik a halott királyt siratták.

2. zoologija Gymnocorymbus ternetzi (riba) ▸ fekete tetra

živál (-i) f

1. animale; bestia:
krotka, škodljiva, velika žival animale docile, dannoso, grosso
gojiti, udomačiti živali allevare, addomesticare le bestie
divje, domače živali animali selvatici, domestici
klavna, molzna, plemenska, vprežna žival animale da macello, da latte, di razza, da tiro
mesojeda, rastlinojeda žival animale carnivoro, erbivoro
sveta žival animale sacro
daritvena žival animale sacrificale
rel. nečista žival animale impuro
dvospolna, enospolna žival animale bisessuale, unisessuale
nižje živali invertebrati
med. poskusna žival cavia, animale da laboratorio
hladnokrvna, toplokrvna žival animale a sangue freddo, a sangue caldo
lihoprsta žival perissodattilo
(več) živali, domače živali bestie, bestiame

2. (bitje, ki ne misli; bitje, ki se ravna po nagonih) bestia:
ravnati s kom kot z živaljo trattare uno come una bestia
človek je včasih žival l'uomo è talvolta una bestia

3. pren. (surov, hudoben moški) bestia; bruto:
ta žival je ponesrečenca pustila kar na cesti questa bestia ha lasciato il malcapitato per strada

4. tipo; pezzo:
on je pomembna žival è un pezzo grosso, un pezzo da novanta

ἄλλο-τε adv. drugikrat, drugipot, v nekem drugem slučaju, prej enkrat; ἄ. ἄλλῃ sedaj sem (tukaj) – sedaj tja (tam); ἄ. μὲν – ἄ. δέ sedaj – sedaj; ἄλλοτε – τότε δέ sicer – tedaj pa; ἄλλοτε καὶ ἄλλοτε včasih, zdaj pa zdaj.

γάρ (iz γὲ ἄρ = saj torej) veznik, ki ne stoji nikdar na prvem (navadno na drugem) mestu 1. navaja vzrok: kajti, namreč, zakaj, saj (lat. nam, enim); pomni: a) včasih stoji pred stavkom, čigar veljavnost utemeljuje: Ἀτρείδη, πολλοὶ γάρ τεθνάσι Ἀχαιοί, τῷ σε χρὴ πόλεμον παῦσαι ker je mnogo A. umrlo, moraš; ali ti moraš, kajti; b) včasih stoji v parentezi: καὶ ἐγώ – ἔγνων γάρ, ὅτι οὐκ ἤρεσεν – ἀλλά τοι ἔφην spoznal sem namreč; c) ne redko stoji γάρ eliptično (stavek, ki se utemeljuje, se mora iz zveze dopolniti); οὔτε ἐσθίουσιν πλείω ἢ δύνανται φέρειν, διαρραγεῖεν γάρ ἄν (kajti sicer bi …) namreč εἰ πλείω ἐσθίοιεν; tako posebno v odgovorih: καὶ δῆτ' ἐτόλμας … ὑπερβαίνειν νόμους; οὐ γάρ τί μοι Zεὺς ἦν ὁ κηρύξας τάδε = da, saj ni Z. zapovedal tega; πολλὴ γὰρ ἀνάγκη da, kajti to je neizogibno. 2. potrjuje kaj: gotovo, seveda, kajpada, nemara, pač. 3. nam kaj pojasnjuje ali razlaga: namreč (ἓν δ' ἴσθ'* ὅσων γὰρ εἰσεκήρυξαν, Soph. El. 690). 4. v vprašanjih izraža posledico: torej ἦ ζῆ γὰρ ἁνήρ; ποιμὴν γὰρ ἦσθα ti si bil torej pastir? 5. v zvezi z drugimi členicami; ἀλλά γάρ pa seveda, pa vendar; εἰ γάρ, αἰ γάρ, εἴθε γάρ = utinam; καὶ γάρ = etenim, kajti tudi; καὶ γὰρ οὖν zatorej tudi; γάρ τοι zares; οὐ γάρ; τί γάρ; kako neki ? οὐ γὰρ ἀλλά seveda, pa vendar, pri vsem tem pa.

εἰμί [Et. iz ἐσ-μι, kor. es; idevr. ésmi, slov. sem (strsl. jesmь iz esmi). – Obl. at. εἰμί, εἶ, ἐστί(ν), ἐστόν, ἐσμέν, ἐστέ, εἰσί(ν); cj. ὦ, ᾖς itd.; opt. εἴην, imper. ἴσθι, ἔστω, 3 pl. ἔστων, ὄντων, ἔστωσαν; inf. εἶναι, pt. ὤν, οὖσα, ὄν; impf. ἦ in ἦν, ἦσθα, ἦν; ἦστον, ἤστην in ἤτην, ἦμεν, ἦτε in ἦστε, ἦσαν; fut. ἔσομαι, 3 ἔσται – ep. praes. ind. 2 sg. εἶς, εἴς, ἐσσί, 1 pl. εἰμέν, 3 pl. ἔασι, cj. ἔω, εἴω, ἔῃς, ἔῃσιν in ᾖσιν; opt. ἔοις, ἔοι, 2 pl. εἶτε; imper. ἔσσ(ο), inf. ἔμ(μ)εναι in ἔμ(μ)εν, pl. ἐών, ἐοῦσα, ἐόν; impf. 1 sg. ἔα, ἦα, ἔον, iter. ἔσκον; 2 sg. ἔησθα, 3 sg. ἔην, ἤην, ἦεν, iter. ἔσκε, 3 pl. ἔσαν, fut. ἔσσομαι, ἔσσεαι, 3 sg. ἔσ(σ)εται in ἐσσεῖται- ion. impf. 2 sg. ἔας, 2 pl. ἔατε, dor. inf. praes. ἦμεν, εἶμεν; NT praes. imper. 3 sg. ἤτω, impf. 1 s. ἤμην, 2 s. ἦς, 1 pl. ἤμεθα; ind. prez. razen 2 sg. je enkl., ἔστι kot samostojen glagol v začetku stavka in za, καί, εἰ, ἀλλά, ὡς, οὐκ, τοῦτ', ταῦτ' paroxytonon.] I. kot samostojen glagol (verbum subst.) 1. a) sem; bivam, nahajam se, stanujem; živim, obstojam, trajam; zgodim se, pripetim se ἔστι θεός je, biva Bog, θεοὶ αἰὲν ἐόντες vedno živeči, nesmrtni bogovi, οἱ οὐκ ἐόντες mrtveci, οὐκέτι ἐστίν ne živi več, ni ga več, οἱ ἐσόμενοι potomci, τὰ ὄντα sedanjost, imetje, τὰ ἐσόμενα prihodnost; ἕως ἂν ᾖ πόλεμος dokler traja vojna. – ἔστιν ὅς je, ki = marsikdo, ἔστιν ali εἰσίν οἵ so, ki = marsikateri, nekateri: ἔσθ' ὅτε = ἐνίοτε včasih; οὐκ ἔστιν ὅσ (τις) nobeden, ἔστιν ὅπῃ ἔοικε v nekem oziru je podoben, οὐκ ἔστιν ὅπως οὐκ vsekakor, na vsak način, οὐκ ἔστιν ὅκως κοτέ ni mogoče, da bi kdaj, οὐκ ἔσθ', ὅπου οὐ povsod, οὐκ ἔσθ' ὅπου na noben način; b) ἔστιν z inf. mogoče je, dovoljeno je, sme se. 2. pregnantno: sem v resnici, sem zares, veljam, pomenim; ὁ ὤν resničen, istinit, τὸ ὄν resnično, resnica, istinitost, τῷ ὄντι v resnici, zares, τὰ ὄντα resnične stvari, resnica, premoženje, τοῦτο, ὅ ἔστιν resnično bitje, τῷ ἐόντι χρῆσθαι resnico govoriti, τὰ ὄντα ἀπαγγέλλειν resnico poročati. II. kot vezni glagol (copula) s predikatnim subst. ali adi. οἱ θεοὶ ἀθάνατοί εἰσιν. Sloveni se z raznimi glagoli 1. V nom.: sem, pomenjam, veljam za, služim, zgodim se, znašam; οὐδέν εἰμι ničesar ne pomenim, οὐδέν ἐσμεν nič nismo, po nas je; τὰ δὶς πέντε δέκα ἐστίν znaša, je deset; v zvezi s part. služi v opisovanje: ὅστις ἦν ἐκεῖνον ὁ κτανών kdo je bil, ki ga je ubil (= njegov morilec). 2. V gen.: a) izvora, snovi, kakovosti: sem iz česa, izhajam, izviram iz, sestojim iz ἀγαθῶν προγόνων, τριάκοντα ἐτῶν trideset let star; b) gen. poss.: α.) sem čigav, pripadam komu, spadam med Σόλων τῶν ἑπτὰ σοφῶν ἦν; ἐμαυτοῦ εἰμι sem sam svoj gospod, τῶν θαυμαστῶν εἰμι spadam med; β.) dolžnost, naloga, navada je, ἄρχοντός ἐστι vladarjeva dolžnost je, ἔστι τῶν αἰσχρῶν = αἰσχρόν ἐστιν, τέχνης ἐστί zahteva umetnost. 3. V dat. imam, posedujem (= est mihi): ἔστι μοι βουλομένῳ po volji mi je, prijetno mi je; τί σφίσιν ἔσται; kaj dobe? kaj jih čaka? 4. Z adverbi: Λυκοῦργος οὐκέτι δὴν ἦν ni več dolgo živel; κακῶς, καλῶς, χαλεπῶς ἦν. 5. Pri prepozicijah: ἀμφί τινος bavim se s čim, ἀπό τινος izviram, izhajam iz česa, εἴς τι služim v kaj, ἔν τινι bavim se s čim, ἐπὶ τῷ ἀδελφῷ sem v bratovi oblasti (druge zveze glej pri posameznih predlogih). 6. Pleonastično: ἑκὼν εἶναι prostovoljno, rad, τὸ νῦν εἶναι za sedaj; τὸ σύμπαν εἶναι vobče, sploh; τὸ ἐπ' ἐμοὶ εἶναι kolikor je od mene odvisno, kolikor je v moji moči; τὸ κατὰ τοῦτον εἶναι kolikor je (v njegovi moči) od njega odvisno; σύμμαχόν μιν εἵλοντο εἶναι.

ἐνιαχῆ, ion. ἐνιαχοῦ (ἔνιοι) adv. tupatam, včasih.

ἐνίοτε adv. [Et. iz ἔνι ὅτε] včasih, tupatam.

ἔσθ' ὅτε poet. = ἔστιν ὅτε = ἐνίοτε tu pa tam, včasih.

ὁπότε, ep. ὁππότε, ion. ὁκότε in ὁπόταν (= ὁπότε ἄν) korel. k πότε 1. časovno: kadar, tedaj ko, ko, bržko; kadarkoli; vsakikrat kadar; ἔστιν ὁπότε včasih, ὁπότε γε kadar pač. 2. pogojno: ako, če. 3. vzročno: ker, ker že, ὁπότε γε ker pač.