Franja

vóz carro m ; (vozilo) vehículo m ; (kočija) coche m , carroza f ; (dvokolesen) carreta f

bojni voz (hist) carro de guerra
jedilni voz (železnica) coche m restaurante
mrtvaški voz coche m fúnebre
pohištveni (selitveni) voz carro de mudanza, camión m de mudanza (oblazinjen acolchado)
prtljažni voz furgón m
rešilni voz (avto) coche m ambulancia, ambulancia f
salonski voz (železnica) coche-salón m
spalni voz (železnica) coche-cama m, A coche dormitorio
smetarski voz carro de la basura
tovorni voz carro de transporte, camión m
Veliki (Mali) voz (astr) la Osa Mayor (Menor), el Carro Mayor (Menor)
železniški voz vagón m
škropilni voz camión m de riego
tramvajski voz coche m tranviario
stanovanjski voz (prikolica) remolque-vivienda m

vrečar [é] moški spol (-ja …) živalstvo, zoologija das Beuteltier (orjaški Riesenbeuteltier)
… vrečar Beutel-, -beutler
jazbec vrečar der Beuteldachs
krt vrečar der Wühlbeutler, der Beutelmull
mali leteči vrečar der Zwergflugbeutler
veliki leteči vrečar der Riesenflugbeutler
medvedek vrečar (koala) der Koala
mravojedi vrečar der Ameisenbeutler
obročastorepi vrečar plezalec der Ringschwanz-Kletterbeutler
perorepi vrečar der Federschwanzbeutler
vrečar plezalec der Kletterbeutler
polh vrečar der Schlafmausbeutler
progasti veveričji vrečar der Streifenkletterbeutler
rilčasti vrečar der Rüsselbeutler
vrečar skakač der Springbeutler
vrečar svinjenožec der Stutzbeutler
volk vrečar der Beutelwolf
zverski vrečar der Raubbeutler

vŕten (-tna -o) adj. dell'orto, ortivo, ortolano:
vrtni pridelek prodotti ortolani
vrtna uta bersò
vrtna veselica festa all'aperto
bot. vrtna brogovita lantana, viburno (Viburnum lantana)
vrtna črnika fanciullaccia (Nigella damascena)
vrtna kreša lepidio (Lepidium sativum)
vrtna loboda atriple, bietolone (Atriplex hortense)
vrtna sadrenka (pajčolanka) gipsofila (Gypsophila paniculata)
vrtni mak papavero domestico, da oppio (Papaver somniferum)
rumeni vrtni rman achillea (Achillea filipendulina)
zool. veliki vrtni polh quercino (Eliomis quercinus)
vrtni polž lumacone (Helix pomatia)
vrtni strnad ortolano (Emberiza hortulana)
vrtna zabava garden-party
vrtna gredica piana

vrtni polž moški spol živalstvo, zoologija naddružina: die Schnirkelschnecke, družina: die Hainschnecke
veliki vrtni polž živalstvo, zoologija die Weinbergschnecke (hrapavi Gesprenkelte)
mali vrtni polž živalstvo, zoologija die Schnirkelschnecke, die Bänderschnecke (gozdni Hain-Bänderschnecke, vrtni (vrtnik) Garten-Bänderschnecke)

z | Z m inv.

1. lingv. (lettera) z;
mali z z minuscola
veliki Z Z maiuscola

2. lingv. (consonante) z
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
metal. profil Z profilo Z

začarati glagol
1. (o nadnaravni moči) ▸ elvarázsolČarovnica princeske ni marala, zato je sklenila, da jo bo s čarobno palico začarala v žabo. ▸ A boszorka ki nem állhatta a hercegnőt, ezért úgy döntött, hogy a varázspálcával békává varázsolja.

2. (očarati; prevzeti) ▸ elbűvöl, elvarázsol, megigézObčinstvo je na obeh koncertih dobesedno začarala in ljudje so ji dolgo, dolgo ploskali. ▸ Mindkét koncerten elkápráztatta a közönséget, és az emberek hosszú tapssal köszönték meg a műsort.

3. (o domišljijskem svetu) ▸ elvarázsol
V svojih mojstrsko naslikanih podobah nas začara v sanjski svet prizorov, s katerimi se odziva na aktualne dogodke v svetu in upodablja svoja najbolj intimna doživetja in razmišljanja. ▸ kontrastivno zanimivo A mesterien megfestett alakokkal álomvilágba visz el, a jelenetek a világ aktuális eseményeire reflektálnak, és a legintimebb élményeit és gondolatait jelenítik meg.

4. (o veliki spremembi) ▸ varázsol
Slovenski avtorji in ilustratorji opravljajo poslanstvo, da otroke začarajo v bralce. ▸ A szlovén szerzők és illusztrátorok küldetése az, hogy a gyerekekből olvasót varázsoljanak.
Kako pa lahko brez operacije svoje ustnice začarate v večje? ▸ Hogyan varázsolhatja nagyobbá ajkait műtét nélkül?

5. (o čarobni lepoti) ▸ varázslatossá teszKamelije začarajo vrt s svojimi čudovitimi cvetovi. ▸ A kaméliák csodálatos virágaikkal varázslatossá teszik a kertet.
Slovenska vas leži v prečudoviti kočevski pokrajini, ki jo je letošnja zima začarala v pravo pravljično pokrajino. ▸ Slovenska vas a csodálatos kočevjei térségben fekszik, amelyet az idei tél igazi mesebeli vidékké varázsolt.

6. (izvajati trike) ▸ varázsol
Čarovnik začara različne živali pod klobukom in na njem, otroci pa morajo spraševati, kaj je pod klobukom ali na njem. ▸ A varázsló különböző állatokat bűvöl a kalap alá vagy a kalapra, a gyerekeknek pedig meg kell kérdezniük, mi van a kalap alatt vagy a kalapon.

7. v športnem kontekstu (onemogočiti zadetek) ▸ megbabonázS pomočjo odlične publike so se naši junaki prebudili, največji preobrat pa je naredil Perič, ki je dobesedno začaral svoja vrata in v petnajstih minutah zbral fantastičnih sedem obramb. ▸ A nagyszerű közönség segítségével hőseink felébredtek, és a legnagyobb fordulatot Perič jelentette, aki szó szerint megbabonázta a kaput, és tizenöt perc alatt fantasztikus módon hétszer védett.

zadréga embarrassment; difficulty; quandary; perplexity; predicament

denarne zadrége financial difficulties pl, evfemizem humoristično pecuniary embarrassment
biti v zadrégi to be in difficulties, to be in a quandary, to be ill at ease, to be at a loss, to be in a fix, to be in embarrassed circumstances
v lepi zadrégi smo we are in a nice (pretty, sorry) pickle
sem v veliki zadrégi, kaj naj storim I am completely at a loss what to do
biti v denarni zadrégi to be short of money
bili smo v veliki zadrégi, kaj naj odgovorimo we were hard put to it to find an answer, we were completely at a loss (ali we were stumped) for an answer
moja edina zadréga je, kaj naj izberem my only trouble is which one to choose
spretno se izvleči iz zadrége (iz stiske) to extricate oneself neatly from a predicament, to find a neat way out of a difficult situation
pomagati komu iz zadrége to save someone from embarrassment
spraviti koga v zadrégo to put (ali pogovorno to land) someone in an embarrassing situation, to embarrass someone, to put someone in a predicament (ali in a quandary)
njega hitro spraviš v zadrégo he is easily embarrassed
biti v zadrégi za odgovor to be stumped for an answer

zalubnik moški spol (-a …) živalstvo, zoologija der Borkenkäfer; Hylastes: der Kiefernbastkäfer (črni Schwarzer); (lubadar) der Kiefernmarkkäfer, der Waldgärtner (mali Kleiner, veliki Großer); (smrekov lubadar, pisar) der Buchdrucker

zaskrbljênost anxiousness, anxiety; alarm; concern (za for); apprehensiveness; solicitude

v veliki zaskrbljênosti in a state of great anxiety
resna zaskrbljênost serious concern, worry, disquiet

zbòr (zbôra) m

1. assemblea:
mestni, vaški zbor assemblea cittadina, del villaggio

2. corpo; collegio; camera:
profesorski, učiteljski zbor corpo insegnante
diplomatski zbor corpo diplomatico
odvetniški zbor collegio degli avvocati
sodni zbor (kolegij) collegio giudicante
rel. kardinalski zbor sacro collegio dei cardinali
hist. republiški, zvezni zbor assemblea delle repubbliche, assemblea federale

3. muz. coro; corale:
šolski zbor coro della scuola
otroški zbor coro di voci bianche

4. muz. corpo, coro, orchestra; lit. (v antični tragediji) coro:
baletni zbor corpo di ballo
zbor recitatorjev coro di declamatori

5. assemblea:
letni, ustanovni zbor assemblea annuale, costitutiva
občni zbor assemblea dei soci; assemblea plenaria

6. adunanza, adunata; raduno; comizio:
voj. trobiti za zbor suonare l'adunata
zbor izletnikov raduno dei gitanti
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
rel. cerkveni zbor concilio
(pri starih Judih) veliki zbor sinedrio
(cerkveni) pevski zbor schola cantorum
zbor poslovnežev panel

zelo [ó]

1. sehr

2. (v veliki meri) hoch- (aktualen hochaktuell, inteligenten hochintelligent, slaven hochberühmt, vesel hocherfreut); (skrajno, nadvse) höchst, äußerst, in höchstem Maße

3. (obilo, dokaj) viel (zelo iskan viel gefragt, zelo slavljen viel gerühmt, zelo zgovoren viel sagend, zelo frekventirana cesta eine viel befahrene Straße)
zelo razvejen drevo, krošnja: viel/weit/reich verzweigt, posli: viel verzweigt

4. (močno) zaposlen, zadolžen, spominjati na ipd.: stark; (silno) mächtig (mnogo mächtig viel)

5. (prav) -weise (izdajalsko entlarvenderweise, realistično realistischerweise, značilno kennzeichnenderweise)

6.
zelo vesel himmelfroh
zelo grd hässlich wie die Sünde

zmóta mistake; error

po zmóti by mistake
sodna zmóta miscarriage of justice
biti v (veliki) zmóti to be (greatly) mistaken, to be wrong, to be in error, to bark up the wrong tree
vsaka zmóta je izključena any error is quite out of the question
zavesti v zmóto to lead into error

zmrzlikar moški spol (-ja …) živalstvo, zoologija der Frostspanner
mali zmrzlikar der Gelbgraue Frostspanner
veliki zmrzlikar der Große Frostspanner

zób (-á) m

1. anat. dente:
zobje ga bolijo i denti gli dolgono, gli fanno male, ha mal di denti
otroku že rastejo zobje il bambino sta mettendo i denti
zobje so mu šklepetali od mraza batteva i denti dal freddo
izdreti, izpuliti zob cavare un dente
stisniti zobe stringere i denti
žival se brani z zobmi l'animale si difende coi denti
škrtati z zobmi digrignare i denti
beli, gnili, zdravi zobje denti bianchi, cariati, sani
močni, veliki zobje denti forti, grandi
od tobaka porjaveli zobje denti neri di tabacco
vrat zoba colletto del dente
anat. mlečni zob dente di latte, dente deciduo
modrostni zob dente del giudizio
stalni zob dente permanente, definitivo
umetni zob dente artificiale
zool. strupni zob dente velenifero
pren. zob časa le ingiurie del tempo

2. ekst. dente:
zobje glavnika i denti del pettine
zobje grabelj i denti del rastrello
zobje žage i denti della sega
zobje gonilnega kolesa i denti del pignone
pren. pokazati zobe mostrare i denti
polomiti si zobe rompersi i denti
stisniti zobe stringere i denti
oborožiti se do zob armarsi fino ai denti
dati ga na zob bere
cediti besede skozi zobe parlare lentamente
pog. dajati se v zobe dare motivo di chiacchiere
metati kaj komu v zobe rinfacciare qcs. a qcn.
vlačiti koga po zobeh sparlare di qcn.
držati jezik za zobmi tenere la lingua a posto
pog. jezik za zobe! zitto!
dobiti kaj za pod zob trovare qcs. da mettere sotto i denti
bot. pasji zob dente di cane (Erythronium dens-canis)

3. alp. dente
PREGOVORI:
podarjenemu konju se ne gleda v zobe a caval donato non si guarda in bocca
oko za oko, zob za zob occhio per occhio, dente per dente

zvon¹ [ô] moški spol (-a …) die Glocke (bronast Bronzeglocke, železen Eisenglocke, ladijski Schiffsglocke)
zvonovi množina Glocken množina, das Glockengeläut, Geläut, das Läutwerk, Läutewerk
livar zvonov der Glockengießer
zvonjenje zvonov das Glockengeläut
zvonovi zvonijo die Glocken hallen/tönen/werden geläutet
biti plat zvona Sturm läuten
figurativno obesiti na veliki zvon an die große Glocke hängen

zvón bell

póčen zvón cracked bell
mrtvaški zvón death knell, knell, death bell, arhaično passing-bell
vrv pri zvónu bell rope
steklen zvón (za rastline) cloche
potapljaški zvón diving bell
večerni zvón religija (evening) Angelus bell
plat zvóna alarm bell, tocsin
ulivanje zvónov bell-casting
obesiti na veliki zvón (figurativno) to proclaim (ali to shout, to publish) from the housetops, to announce with loud beating of the tomtom, to broadcast, to publish (something) far and wide, to blaze (something)
zvoniti z zvónovi to ring (the) bells
zvónovi zvonijo the bells are ringing (oziroma ring)
zvonjenje, pritrkavanje zvónov chiming (ali chime) of bells

zvón cloche ženski spol ; (veliki) bourdon moški spol

zvonovi (v glasbi) jeu moški spol de cloches, carillon moški spol
mrtvaški zvon glas moški spol
plat zvona tocsin moški spol
potapljaški zvon cloche à plongeur, caisson moški spol pneumatique
stekleni zvon cloche en verre, (ure) globe moški spol
večerni zvon oloche(s) dn soir, angélus moški spol
zvoniti z zvonovi sonner les cloches
obesiti kaj na veliki zvon (figurativno) crier quelque chose sur les toits, claironner quelque chose, publier quelque chose à tous les vents

zvón (-a) m

1. campana:
zvon buči, doni la campana rimbomba, risuona
bronast zvon campana di bronzo, bronzo
kembelj, plašč zvona il battaglio, il manto della campana

2. ekst. suono della campana, campana, squilla:
opoldanski, večerni zvon la campana di mezzogiorno, della sera
zvonovi zvonijo vkup le campane suonano a distesa
mrliški zvon campana da morto
opozorilo ladijskega zvona l'allarme della campana di bordo
biti plat zvona suonare a stormo

3. teh.
potapljaški zvon campana penumatica
kem. stekleni zvon campana di vetro
gosp. stekleni zvon za sir copriformaggio
pren. obešati na veliki zvon farlo sapere in giro
slišati še drugo plat zvona sentire ambedue le campane
obl. hlače, krilo na zvon pantaloni, gonna a campana
muz. (cevasti) zvonovi campane tubolari

zvòn campana f

mrtvaški zvon toque m a muerto
plat zvona toque m de fuego
potapljaški zvon campana de buzo (ali de bucear ali de inmersión)
steklen zvon globo m
obesiti kaj na veliki zvon (fig) propalar a los cuatro vientos a/c; divulgar un secreto; fig dar la campanada
zvoniti z zvonovi tocar (ali doblar) las campanas
zvoniti z vsemi zvonovi echar las campanas al vuelo
treba je slišati oba zvona debería oírse a las dos partes

zvonč|ek² [ô] moški spol (-ka …) rastlinstvo, botanika das Schneeglöckchen
alpski zvonček das Alpenglöckchen
mali zvonček das Schneeglöckchen
poletni zvonček (poletni veliki zvonček) die Sommer-Knotenblume
rdeči zvonček (kortuzovka) das Alpenglöckchen
veliki zvonček die Knotenblume
japonski zvonček Enkianthus die Prachtglocke