Franja

γλῶσσα, at. γλῶττα, ης, ἡ [Et. iz glōghjā; slov. glog, glóga (Weiß)dorn; gršk. še γλωχίς konica, γλῶχες rese pri klasju] 1. jezik, usta, govor, izrek, narečje; ἀπὸ γλώσσης ustno; γλῶσσαν ἱέναι, νομίζειν jezik govoriti. 2. NT dar govora; jeziku podoben plamen, goreči jeziki; narod, ki govori svoj jezik.

ἐγ-κλείω, at. -κλῄω, ion. -κληίω 1. zapiram, zaklepam τινί, ἑρκέων ἐγκεκλημένος v okopih zajet; γλῶσσαν imam jezik za zobmi, držim usta zaprta. 2. med. zaklepam se; zaklepam, zapiram pri sebi.

ἐλευθερόω (ἐλεύθερος) osvobojujem, oproščam, izkušam osvoboditi, spoznavam za nedolžnega, στόμα τὸ εἰς αὐτόν kar se njega tiče, ima usta čista (si jih ne onesnaži z obdolžitvami).

ἐπ-έχω [fut. ἐφέξω, ἐπισχήσω, aor. ἐπέσχον, poet. ἐπέσχεθον, ep. plpf. pass. 3 pl. ἐπώχατο] ἐπ-ίσχω I. act. 1. trans. a) imam, držim na čem (kaj), molim komu, dajam, ponujam μαζόν, οἶνον, κοτύλην; πόδας τινί postavljam, polagam na, ἵππους vodim (nasproti), τινά imam pred seboj, stojim komu nasproti Κορινθίους; b) pri-, zadržujem χεῖρα, pritegnem ἡνίαν, oviram, branim, ustavljam τινά τινος, inf. s ὥστε, inf. in μή, mudim τινά, odlašam, zavlačujem τὸ πλεῖν, συμβουλεύειν; ζημίαν izpregledam, odpustim, θυμόν τινος vzdržim se česa; αἱ πύλαι ἐπώχατο vrata so bila zaklenjena; c) imam v oblasti, raztezam se črez kaj, segam črez kaj κλάδοι γῆν, razprostiram se, obsegam, zavzemam prostor χῶρον, pokrivam, ὁπόσσον ἐπέσχε πυρὸς μένος kakor daleč je segal ogenj, ὁκόσα ἐπέσχον kamorkoli so prišli, Κυρηναίους dajem delo (opravilo), μόγος ἐπέχει με tare, stiska me skrb; d) čvrsto držim, λόγον ζωῆς držim se besede življenja NT. 2. intr. a) čakam, postojim, potrpim, ustavim se, obotavljam se, mudim se kje, χρόνον εἰς τὴν Ἀσίαν ostanem nekaj časa v Aziji NT, ἐπισχὼν ὀλίγον χρόνον ἧκε prišel je kmalu potem; b) vzdržim se česa, odstopim od česa, neham τινός, περί τινος odložim kaj, počakam; c) grem nad koga, napadem, pritiskam na ἐπί, κατά τινα, ναῦς ἐπί τινι plove proti komu, vderem, priderem ὄχλος; obračam svojo pozornost na kaj, pazim na kaj, opazim, gledam na τινί NT; nameravam, sklenem, mislim; τί μοι ὧδ' ἐπέχεις; kaj režiš tako nad menoj?; d) zadržim, zamolčim (svoje mnenje); vladam, sem, trajam τύχη, nastopim σκότος, nastanem σεισμοί, ἄνεμος veter veje. II. med. 1. a) nastavim (na usta); b) merim ἰῷ; c) zamašim si ὦτα. 2. a) obotavljam se, mudim se; b) ponujam.

ἐπι-στομίζω [fut. -ιῶ] zamašim usta, zavežem jezik komu τινά NT.

ἕρκος, ους, τό [Et. lat. sarcio, ire, sarcina, sartor] 1. ograja, plot, zid, meja, dvor, dvorišče, obkop, utrdba; ὀδόντων ozobje, usta, σφραγῖδος zaklep pečata. 2. odpor, varstvo, bramba, zaščita, zaslomba τινός. 3. zanka, mreža, kletka; omreženje, zaseda, izdajstvo; χρυσοδέτοις ἕρκεσι γυναικῶν po izdaji ženske, ki je bila z zlatom podkupljena.

κημόω [Et. od κημός torba, slov. čeméti] nadenem torbo, zavežem usta.

κλαίω, at. κλᾴω, κλάω [Et. iz κλαϝjω. – Obl. fut. κλαύσομαι, κλᾳήσω, κλαιήσω, aor. ἔκλαυσα, pf. pass. κέκλαυμαι, aor. ἐκλαύσθην, adi. verb. κλαυτός in κλαυστός; ep. cj. 3 sg. κλαίῃσι, opt. 2 sg. κλαίοισθα, impf. iter. κλαίεσκον]. 1. act. a) intr. jočem se, tarnam, žalujem; κλαίειν σοι λέγω pravim, da se ti ne bo dobro godilo, drago boš plačal; κλαίων ἐρεῖς udarci ti bodo usta odprli; κλαίων φρενώσεις v svojo škodo, ne brez kazni; b) trans. objokujem, oplakujem τινά, τί. 2. med. jočem pri sebi, objokujem svoje, κεκλαυμένος objokan.

μάσταξ, ακος, ἡ ep. 1. usta, ἐπὶ μάστακα χερσὶν πίεζεν črez usta = zaprl ji je z rokami usta. 2. založaj, grižljaj, hrana.

πίμπρημι [Et. kor. pere, izvirati, vreti, slov. para. – Obl. 3 pl. πιμπρᾶσι, imper. πίμπρη; vzpor. obl. πρήθω, πρήσω, ἔπρησα, πέπρησμαι, πεπρήσομαι, ἐπρήσθην] 1. a) brizgam, αἷμα ἀνὰ στόμα kri se udere (brizgne) skozi usta; b) piham proti čemu, napenjam kaj ἱστίον. 2. podpiham, podkurim, po-, sežigam, pustošim γῆν; pass. gorim; o ranah: vnamem se NT.

σῆραγξ, σήραγγος, ἡ [Et. od σαίρω usta odpreti, zazijati] razpoka, duplina, prepad, brezdno.

στόμα, ατος, τό [Et. nem. Stimme (got. stibna; bn iz mn)] 1. usta, στόμα πρὸς στόμα λαλέω govorim iz ust do ust (osebno) NT; a) pogosto pren. grlo, jezik, govor, beseda, τὸ τᾶς εὐφήμου στόμα φροντίδος ἱέντες pošiljajoči tihe izjave (vzdihe) pobožnega srca, θηλύνομαι στόμα postanem mehek, ne morem več govoriti trdih besedi, ὑπίλλω στόμα pokorno molčim pred kom, ἐλευθεροῖ στόμα ohrani si jezik čist, τὸ στόμα ὀξύνω nabrusim jezik, ἀπὸ στόματος λέγω povem na izust (na pamet); τὸ θεῖον στόμα božje besede, božji glas, ἀνὰ στόμα (ἀνὰ, διὰ στόματος, ἐν στόμασιν) ἔχω ali ἄγω τινά imam na jeziku, vedno govorim o kom; ἐν ἑνὶ στόματι δοξάζω enoglasno hvalim (slavim) NT; κρίνω ἐκ τοῦ στόματος sodim koga po besedah; b) lice, obraz; c) izliv, ustje, izhod, vhod, ἑπτάπυλον στόμα sedmerovraten vhod = mesto s sedmimi vrati; d) žrelo, prepad πολέμου, ὑσμίνης; e) odprtina, razpoka, širina, τὸ κάτω στόμα spodnja širina jarka. 2. a) sprednja stran česa, ospredje, pročelje, čelo vojske, οἱ κατὰ στόμα sovražniki, ki stoje nasproti našemu pročelju, κατὰ στόμα v prvi bojni vrsti, spredaj, v ospredju, na vrhu; b) ost (kopja); c) rob, rez(ina), ostrina meča.

στομόω (στόμα) 1. ion. zavežem (zamašim) usta. 2. poet. a) (pri)ostrim; b) pripravim (za napad), jeklim, utrjujem, krepim.

συγ-κλείω (-κλῄω, -κληίω) I. act. 1. trans. a) spajam, sklepam, vežem, πύλας zapiram, βλέφαρα zatisnem, στόμα zaprem usta, umolknem; b) stisnem, strnem, združujem, ἀσπίδας strnem ščite, da tvorijo strnjeno vrsto ali ščitno streho (testudo), οὐ ξυγκλῃσθέν odprt prostor (vrzel) v bojnem redu; c) zajamem πλῆθος ἰχθύων NT, obdajam, zapiram, obkoljujem, obsujem (od vseh strani); d) zapiram pod kaj, izročam komu v oblast εἴς τι, ὑπό τινα NT. 2. intr. a) tesneje se sklepam, strinjam se; b) ležim zdržema (skupaj) ἡ πολεμία. II. med. – pass. 1. zapiram se, sklepam se. 2. sem zvezan, sklenjen s kom τινί, sem obkoljen od česa.

συν-ερείδω (tudi v tmezi) ep. poet. stiskam, zatisnem (usta), zvezujem (roke).

ὑπ-ίλλω (ἴλλω) zavijem (pobesim) rep; pren. τινί στόμα zaprem (stiskam) usta, boječe molčim.

φῑμόω zavežem (zamašim) usta (gobec); pass. umolknem, πεφίμωσο umiri se NT.

χαίνω [Et. iz kor. g'hē, zijati, gršk. χάνος brezdno, χηλή, χάος iz χάϝος; lat. hiāre, slov. zijati, nem. gähnen. – Obl. aor. ἔχανον, pf. κέχηνα, praes. χάσκω] 1. režim, zijam, zevam, odpiram se, zeham, odpiram usta, zazijam πρός τι (da požrem), hlastnem, šavsnem po čem, poželjivo ali zaljubljeno gledam koga. 2. δεινὰ ῥήματα κατά τινος izgovarjam sramotilne besede proti komu, psujem koga.

χανδάνω [Et. aor. ἔ-χαδ-ον, lat. pre-hendo, slov. gadati, gadam; uganiti (iz u-gad-niti), nem. ver-gessen (got. bi-gitan, najti). – Obl. fut. χείσομαι, aor. ἔχαδον, χάδον, inf. χαδέειν, pf. κέχανδα, plpf. κεχάνδει] obsegam, držim, imam prostora za ἕξ μέτρα χάνδανε κρητήρ; objemam, χόλον zatajim, prikrijem jezo, τρὶς μὲν ἤυσεν ὅσον κεφαλὴ χάδε φωτός kolikor je mogel usta odpreti (= na vse grlo); ὥς οἱ χεῖρες ἐχάνδανον ἀμφιβαλόντι kolikor je mogel z rokami obseči, οὐδὸς ἀμφοτέρους ὅδε χείσεται bo imel prostora za oba.

бок m bok, stran;
поворачивать с боку на бок obračati z ene strani na drugo;
дело это мы по боку to stvar odložimo;
губа на бок poševna usta;
под боком čisto blizu, pred nosom;
бок о бок z ramo ob rami;
по бокам po obeh plateh;
взять (схватить) за бока poklicati na odgovor;
лежать на боку lenobo pasti;
намять бока кому premlatiti koga