Franja

junáški (-a -o) adj.

1. eroico, da eroe, valoroso:
junaško dejanje atto da eroe
umreti junaške smrti morire da eroe

2. lit. eroico:
junaški ep poema eroico

3. muz.
junaški tenor tenore drammatico

káp² (kapi) medicina coup moški spol de sang, (attaque ženski spol d') apoplexie ženski spol

kap ga je zadela il a eu une attaque d'apoplexie, il a été frappé d'apoplexie
srčna kap crise ženski spol cardiaque
umreti za srčno kapjo mourir d'une crise cardiaque
možganska kap apoplexie ženski spol, hémorragie ženski spol cérébrale
vročinska kap coup moški spol de chaleur (ali de soleil), insolation ženski spol

kingdom-come [kíŋdəmkʌm] samostalnik
nebesa, drugi svet

sleng to go to kingdom-come umreti
sleng to send s.o. to kingdom-come pomagati komu na drugi svet

kiss² [kis] prehodni glagol & neprehodni glagol
poljubiti (se)

to kiss the book poljubiti biblijo pri priseganju
to kiss the dust ponižati se; figurativno umreti
to kiss the ground poljubiti tla; figurativno ponižati se
to kiss one's hand to z roko poslati poljub
to kiss the rod (ali cross) pokorno sprejeti kazen
to kiss away s.o.'s tears s poljubi obrisati solze

ko quand, lorsque, si, comme, que, parce que

brž ko dès que, aussitôt que
medtem ko pendant que, tandis que
potem ko après que
ko je človek bolan in se boji umreti quand (ali lorsqu') on est malade et qu'on a peur de mourir
več ko ima, več hoče imeti plus il en a, plus il en veut

kolera samostalnik
medicina (bolezen) ▸ kolera

kon|ec¹ [ô] moški spol (-ca …)

1. top, oster, zgornji, spodnji: das Ende
figurativno konec sveta (zelo daleč) das Ende der Welt (na konu sveta am Ende der Welt, z drugega kona sveta vom andern Ende der Welt)
-ende (prednji Vorderende, zadnji Hinterende, topi Stumpfende, naselja Ortsende, stopnic Treppenende, kite Zopfende, vrvi Seilende, Tauende); (skrajni rob) vasi, gozda: der Ausgang; (vršiček) die Spitze; (odrastek) der Zipfel; vrstice: der Ausgang, das Ende

2. (prenehanje) das Ende, -ende (kvartala Quartalsende, leta Jahresende, meseca Monatsende, tedna Wochenende, pouka Schulende, semestra Semesterende, sezone Saisonende, vojne Kriegsende); (zaključek) der [Schluß] Schluss, -[schluß] schluss (oddaje [Sendeschluß] Sendeschluss, poslovnega časa [Ladenschluß] Ladenschluss, službe [Dienstschluß] Dienstschluss, šole [Schulschluß] Schulschluss); (dokončanje) der [Abschluß] Abschluss
konec delovnega časa der Feierabend

3. (propad, uničenje) das Ende, der Untergang
konec sveta der Weltuntergang, religija die Endzeit
konec časov/vseh dob das Ende der Zeiten
(smrt) das Ende

4. (iztek) dobe: der Ausgang, (izzvenevanje) der Ausklang

5. (izid, rezultat) der Ausgang

6.
česa je konec (kaj se je končalo) (etwas) ist zu Ende (premirja/mojega potrpljenja je konec der Waffenstillstand/ meine Geduld ist zu Ende)
konec je! [Schluß] Schluss!/jetzt ist aber [Schluß] Schluss!/[Schluß] Schluss damit!
zdaj pa konec! Und damit gut!
kon je (z) es ist [Schluß] Schluss (mit), es ist vorbei (mit)
konec je z menoj es ist um mich geschehen
|
narediti konec (umreti) umkommen, čemu [Schluß] Schluss machen mit
narediti konec početju nekoga: (jemandem) das Handwerk legen
storiti konec (umreti) dran glauben müssen, umkommen, sein Leben verlieren
|
brez konca ohne Ende, endlos
brez konca in kraja endlos, nie enden wollend
biti brez konca in kraja kein Ende nehmen (wollen), nicht enden wollen
do konca (do izteka) bis zum Ende, bis zuletzt
do žalostnega konca bis zum bitteren Ende
od začetka do konca von vorne bis hinten, vom Anfang bis zum Ende
do konca prstov bis in die Fingerspitzen
do konca (vse) pojesti/porabiti ipd.: restlos
do konca pojesti/popiti (den Teller) leer essen, (das Glas) leer trinken
do konca odpreti radio, televizor: voll aufdrehen
potisniti do konca durchtreten, durchdrücken
do konca povedati/speči ausreden/ausbacken
iti do konca bis zum Ende gehen, figurativno bis zum Äußersten gehen
iti/priti do konca čemu: einer Sache auf den Grund gehen/kommen
priti do konca komu: (jemandem) beikommen
h koncu aufs Ende zu
iti h koncu zu Ende gehen, zaloge ipd.: zur Neige gehen
na konec aufs Ende
na koncu am Ende, zu Ende
na koncu meseca am Monatsende
biti čisto na koncu am Ende sein, vor dem Ruin stehen
biti na koncu z živci mit den Nerven herunter sein
biti na koncu s svojimi močmi am Ende seiner Kraft sein
stati na koncu življenja sein Leben hinter sich haben
ob koncu am Ende
ob koncu meseca/leta zum Monatsende/Jahresende
ob koncu tedna am Wochenende
ob koncu vojne bei Kriegsende
od konca do kraja von A bis Z, restlos
od zadnjega konca von hinten
pred koncem vor dem Ende
pred koncem vojne vor Kriegsende
pri koncu gegen Ende
biti pri koncu s čim am Ende sein mit
proti koncu gegen Ende
proti koncu vojne gegen Kriegsende
proti koncu zime/poletja im Spätwinter/Spätsommer
proti koncu leta spät im Jahr
s koncem zum Ende
s koncem četrtletja zum Quartal/Quartalsende
za konec für das Ende
znak za konec das [Schlußzeichen] Schlusszeichen
znak za konec alarma die Entwarnung, das Entwarnungszeichen
znak za konec tekme der Abpfiff, [Schlußpfiff] Schlusspfiff

kot³

1. (enako kot) wie (bel kot sneg weiß wie Schnee), (kot kak, kot bi bil) wie ein (močan kot medved stark wie ein Bär, obnaša se kot (kak) pesnik er tritt wie ein Dichter auf)
kot sledi (takole) wie folgt, [folgendermaßen] folgendermaßen
kot že ime pove/kot pove že ime wie schon der Name sagt

2.
tako … kot so … wie
prav tako …, kot ebenso …, wie (tako razcapan kot on so/ebenso zerlumpt wie er)
tako kot (in tudi) wie, sowie
prav tako ne, kot [sowenig] so wenig/[ebensowenig] ebenso wenig, wie
toliko … kot [soviel] so viel … wie/als
prav toliko … kot [ebensoviel] ebenso viel … wie (toliko denarja kot njena sestra [soviel] so viel/[ebensoviel] ebenso viel Geld wie ihre Schwester)
toliko kot [soviel] so viel wie ein (ta odgovor je bil toliko kot privolitev diese Antwort war [soviel] so viel wie eine Zusage)

3. (drugače kot) als (starejši kot Peter älter als Peter, bolj iz sočutja kot iz ljubezni mehr aus Mitleid als aus Liebe, rajši umreti kot biti nesvoboden lieber sterben als unfrei sein)
vse prej kot alles andere als
drugače, kot sem si zamislil anders als ich es mir gedacht habe

4.
kot kdaj prej denn je zuvor
kot sploh kdaj denn je

5.
kot da bi/kot da bi bil (kakor da bi) als ob s konjunktivom (zdelo se mi je, kot da bi bil čakal že ure in ure mir kam es vor, als ob ich schon Stunden über Stunden gewartet hätte)

6.
tako … kot (tudi) … sowohl … als (auch) …

7. po rojstvu, poklicu ipd.: als (Peter kot zdravnik/njen mož/rojen Dunajčan Peter als Arzt/ihr Mann/ein geborener Wiener)

8.
kot le kaj unglaublich (spreten, kot le kaj unglaublich geschickt)
kot le kdo wie kaum jemand
kot le kje wie kaum woanders

9.
bel kot … -weiß (lilija lilienweiß)
črn kot … -schwarz (oglje kohlschwarz)
težak kot … -schwer (kamen steinschwer)
trd kot … -hart (kamen steinhart, knochenhart)
visok kot … -hoch (drevo baumhoch) ➞ → bel, črn, visok, velik, težak, trd, neumen …

kòt² as, like; (za primernikom ter za other, otherwise, else, rather) than; (za nikalnicami) but

čisto tako kòt just like
ne tako kòt unlike
več kòt 500 ljudi more than 500 people
bolje je to naredila ona kòt on she did it better than he (did) (ali pogovorno than him)
rajši kòt rather than
noben drug kòt ti none other than you
kòt kompliment by way of a compliment
to je lažje rečeno kòt storjeno it is easier said than done
prav kòt, baš kòt just as, just like, just the same as
kòt da as if, as though
kòt po maslu, kòt namazano (figurativno) like clockwork, swimmingly, without a hitch
kòt za stavo fast, quickly, hard
delal sem kòt za stavo I worked hard and fast
toliko je star kòt jaz he is old as I am (ali as I, pogovorno as me)
ni toliko star kòt jaz he is not so old as I am (ali as I, pogovorno as me)
kòt primer by way of example
kòt vedno as usual, as always
umreti kòt berač to die a pauper
kòt na primer as for instance
ona to jemlje, kòt da se to samo po sebi razume she takes it for granted
znan je kòt oderuh he is a notorious usurer
jaz bi rajši šel peš, kòt pa da bi se peljal I would rather walk than drive
ni ga bolj priljubljenega človeka, kòt je on there is no one more popular than he is (ali than he, pogovorno than him)

kríž cross; (razpelo) crucifix; (pri kartah) club (s pl); anatomija loins pl, the small of the back; (živalski) croup; (konjski) crupper; (goveji) rump; figurativno affliction, grief, sorrow, tribulation

Rdeči kríž Red Cross
kljukasti kríž swastika, hooked cross
grški (latinski, Andrejev) kríž Greek (Latin, St. Andrew's) cross
malteški kríž Maltese cross
Južni kríž astronomija the Southern Cross
vrtljiv kríž (pri vhodu itd.) turnstile
trganje, bolečine v krížu medicina lumbago
snemanje s kríža religija descent from the cross, deposition
kríž me boli my back aches
imeti že štiri kríže (= 40 let) za seboj to be on the wrong side of forty
še ne imeti štirih krížev za seboj to be on the right side of forty
kríž napraviti (pokrižati se) to cross oneself, to make the sign of the cross
vsak mora nositi svoj kríž (figurativno) everyone must bear his own cross
napraviti kríž čez kaj (figurativno) to give something up as lost
prebresti vse kríže in težave to come through all the troubles and tribulations
hrabro prenašati svoje kríže to bear one's tribulations bravely
pribiti na kríž to nail to the cross
umreti na krížu to die on the cross

kríž cruz f (tudi fig) ; fig aflicción f ; (del telesa) (pri človeku) región f lumbar , (pri konju) grupa f

Južni križ (astr) la Cruz del Sur
Rdeči križ Cruz Roja
križ ob poti la cruz del camino
nositi svoj križ (fig) llevar su cruz
pribiti na križ koga crucificar a alg, clavar en la cruz a alg
napraviti križ (pokrižati se) persignarse, hacer la señal de la croz
umreti na križu morir crucificado, morir en la cruz
vsak ima svoj(e) križ(e) a nadie le faltan preocupaciones; cada cual tiene sus problemas
imeti pravi križ s kom (fig) tener sus penas con alg
napraviti križ čez bolnika (fig) desahuciar al enfermo

kuga samostalnik
1. (bolezen) ▸ pestisBakterija, ki povzroča kugo, je nevarna ljudem in živalim, prenaša se z glodalci in njihovimi bolhami. ▸ A pestist okozó baktérium az emberekre és az állatokra veszélyes, rágcsálókkal és bolháik útján terjed.
Povezane iztočnice: prašičja kuga, živinska kuga

2. lahko izraža negativen odnos (nekaj neprijetnega) ▸ pestis, rémségV sveto vojno proti teroristični kugi so se vključile številne države. ▸ A terrorizmus rémsége elleni szent háborúhoz számos ország csatlakozott.
Doping je postal novodobna kuga, razširjena in smrtonosna bolezen športa. ▸ A dopping lett az újkori pestis, a sport széles körben elterjedt és halálos betegsége.

lâcher¹ [Iɑše] verbe transitif izpustiti; zrahljati, popustiti; opustiti, na cedilu pustiti

lâcher un verre spustiti kozarec na tla
lâcher un coup de poing zadati udarec s pestjo
lâcher prise iz rok izpustiti, odnehati
faire lâcher prise komu plen zopet odvzeti
lâcher pied zbežati
lâcher les chiens après quelqu'un, contre quelqu'un naščuvati pse na koga
lâcher la rampe, lâcher la perche (figuré) umreti
lâcher le mot (commerce) reči svojo zadnjo besedo
lâcher sa ceinture d'un cran popustiti si pas za eno zarezo(luknjo)
lâcher le paquet (populaire) priznati
lâcher ses études opustiti študij
ne pas lâcher quelqu'un d'un pas komu vedno za petami biti

laisser [Iɛse] verbe transitif po-, pre-, za-pustiti; preiti, zamolčati

avoir le prendre et le laisser imeti izbiro
c'est à prendre ou à laisser ali to vzamete ali pa ne (druge izbire ni)
ne pas laisser de ne opustiti, ne nehati
laisser en blanc pustiti belo, prazno, nepopisano
laisser voir pokazati
laisser pour compte (commerce) dati zopet na razpolago
laisser tomber spustiti(na tla)
laisser de côté, à part pustiti ob strani
laisser à désirer ne popolnoma zadovoljiti
ne rien laisser au hasard ničesar ne prepustiti slučaju
laisser à penser dati misliti
laisser faire, dire pustiti koga, da dela, govori, kar hoče
ne pas laisser de faire quelque chose ne zamuditi kaj napraviti
cette réponse ne laisse pas de m'étonner ta odgovor me res preseneča
laisser dormir (figuré) pustiti pri miru
laisser tranquille pustiti na miru
laisser à entendre, à comprendre dati razumeti
se laisser prepustiti se
se laisser aller zanemariati se
se laisser aller à spozabiti se
se laisser dire pustiti si reči, dopovedati
se laisser faire ne se upirati, pristati na
se laisser tout faire ničemur se ne upirati, vse prenesti, potrpeti
se laisser faire une douce violence upirati se navidezno in končno popustiti
laisser là pustiti na cedilu
laisser quelqu'un libre de faire quelque chose komu na voljo pustiti, da kaj naredi
laisser passer pustiti kaj iti mimo, pustiti, da se kaj godi
se laisser porter par le courant (figuré) plavati s tokom
laisser sa vie, (populaire) ses os, sa peau, ses bottes umreti
je vous laisse (familier) (zdaj) grem
laissez (donc)! pustite (vendar) to!
cela ne laisse pas d'être dangereux to je kljub temu (prej ko slej), to ostane še vedno nevarno
cela se laisse manger, entendre to se da jesti, slišati
il faut bien faire et laisser dire delaj prav in ne boj se nikogar
il m'a laissé en plan, en rade (familier) pustil me je na cedilu
laisser des plumes dans une affaire (familier) mnogo izgubiti v kaki zadevi

lakot|a¹ ženski spol (-e …) občutek: der Hunger (tudi figurativno); velika: großer Hunger, Bärenhunger, Riesenhunger; (požrešnost) Heißhunger
občutek lakote das Hungergefühl
medicina volčja lakota der Heißhunger
od lakote vor Hunger
oslabljen od lakote hungergeschwächt
smrt od lakote der Hungertod
umreti od lakote vor Hunger sterben, verhungern
potešiti lakoto den Hunger stillen
trpeti lakoto Hunger leiden

lakota samostalnik
1. neštevno (potreba po hrani) ▸ éhségMalica naj bo sestavljen manjši prigrizek, ki poteši našo lakoto in spodbudi prebavo. ▸ Az uzsonna legyen egy kis változatos harapnivaló, amely csillapítja az éhségünket és serkenti az emésztést.Telesna dejavnost poskrbi tudi za ravnovesje občutkov lakote in sitosti. ▸ A testmozgás az éhség és a jóllakottság érzésének egyensúlyáról is gondoskodik.
2. (pomanjkanje hrane) ▸ éhezés, éhínségPo vojni je bila huda lakota, vse je bilo uničeno. ▸ A háború után súlyos éhínség volt, mindent elpusztítottak.Zaradi suše in slabega pridelka v delu dežele vlada lakota. ▸ A szárazság és a rossz termés miatt a térség egy részét éhínség sújtotta.

3. neštevno (močna želja) ▸ éhségNihče ne ve bolje od nas, kdaj smo lačni hrane in kdaj čutimo čustveno lakoto. ▸ Senki sem tudja nálunk jobban, mikor vagyunk táplálékra éhesek, és mikor érezzük magunkat érzelmileg éhesnek.Njegova formula uspeha je kombinacija ljubezni do športa in lakote po zmagi. ▸ A sikerének receptje a sport iránti szeretet és a győzeleméhség kombinációja.Vaš občutek za spodobnost je splahnel ob očitni lakoti po denarju. ▸ A tisztességérzetét elmosta a nyilvánvaló pénzéhsége.

4. botanika Galium (rastlina) ▸ galaj
Vrtnar pozna zdravilnost koprive, plešca, lakote, trpotca in regrata. ▸ A kertész ismeri a csalán, a pásztortáska, a galaj, az útifű és a pitypang gyógyító tulajdonságait.
Povezane iztočnice: dišeča lakota, plezajoča lakota, prava lakota

lákota famine, starvation, hunger; dearth

lákota (pohlep) (po) greediness, craving (after, for)
volčja lákota ravenous hunger
smrt od lákote starvation
potešiti komu lákoto to appease (ali assuage, allay) someone's hunger
utešiti si lákoto to appease (ali assuage, allay, satisfy) one's hunger
trpeti lákoto to be starved, to go hungry, to be famished
umirati, umreti od lákote to die of hunger (ali of starvation), to starve (to death)
umiram od lákote I'm dying of hunger
lákota požene volka iz gozda hunger is a hard taskmaster
protestni pohod proti lákoti hunger march
z lákoto prisiliti koga k... to starve someone into...

lákota faim ženski spol , famine ženski spol , disette ženski spol ; (človek) insatiable moški spol , glouton moški spol , créve-la-faim moški spol ; botanika gaillet moški spol , caille-lait moški spol

volčja lakota une faim de loup
trpeti lakoto souffrir de la faim
umreti od lakote mourir de faim (ali d'inanition)
utešiti lakoto apaiser (ali assouvir, calmer) sa faim
lakota je najboljši kuhar quand on a faim, on mange de tout

lákota hambre f

volčja lakota hambre canina
trpeti lakoto sufrir (ali pasar) hambre
umreti od lakote morir de hambre
potešiti lakoto matar el hambre
lakota je najboljši kuhar a buen hambre no hay pan duro

languor -ōris, m (languēre)

1.
a) (telesna) utrujenost, upehanost, opešanost, onemoglost, slabost, izčrpanost, mlahavost: ubi saepe ad languorem tuā duritiā dederis octo validos lictorīs Pl., me haec deambulatio … ad languorem dedit Ter. me je utrudil (upehal), languore militum periculum augetur C., incertus l. L., aestu et languore ipsos equosque fessos L., molli languore solutus O., multis languoribus peresus essem te mihi, amice, quaeritando Cat.; metaf. (o stvareh): vitia earum (gemmarum) languor Plin. medlost (barve); pesn.: piger languor (maris) Sen. tr. morska tišina.
b) nebogljenost, oslabelost, živčna slabost, bolezenska slabost, šibkost, slabotnost, izčrpanost, onemoglost, omaganje kot posledica bolezni: animus cum languore corporis nec membris uti potest nec sensibus Ci., aquosus l. H. zaradi vodenice, nunc ficto languore moram trahit O., discedat sic corpore languor ab isto O., l. faucium Suet. hripavost, (sc. Tiberius) in languorem incidit Suet., languore mori ali defungi Ps.-Q. umreti za oslabelostjo; od tod = bolezen: qui sanas omnes languores Aug.

2. metaf. (duševna, v delovanju se kažoča) mlahavost, mlačnost, (v)nemarnost, nedelavnost, zaspanost, ležernost, lagodnost: bonorum Ci. ep., duae res, quae languorem adferunt ceteris, illum acuebant, otium et solitudo Ci., nihil autem magis cavendum est senectuti, quam ne languori se desidiaeque dedat Ci., antiquorum (sc. scriptorum) l. Ci. dolgočasnost, mentes falsum gaudium in languorem vertit T. v brezskrbnost, languores nostri Vulg.; occ.
a) otožnost, turobnost, melanholija, težkomiselnost: amantem languor et silentium arguit H.
b) koprnenje, hrepenenje: novus mentem perstringere languor incipit Val. Fl.