Franja

stáranje vieillissement moški spol

umetnost staranja l'art de vieillir

strásten apasionado ; (ognjevit) fogoso, ardiente, fervoroso, ferviente

strasten igralec apasionado m (por el juego)
strastno zaljubljen perdidamente enamorado
strastno ljubiti amar apasionadamente; amar con pasión
strastno ljubiti umetnost ser apasionado al arte
postati strasten apasionarse
strastno se zaljubiti v fam enamorarse perdidamente de alg
strastno se vneti za koga, za kaj apasionarse por alg, por a/c

strokovnjak moški spol (-a …) der Fachmann (množina : Fachleute); (ekspert) der Experte, der Sachverständige (ein -r); za določeno delo: die Fachkraft; svetovalec: der Fachberater
velik strokovnjak die Kapazität
-fachmann (za elektronsko obdelavo podatkov EDV-Fachmann, za reklamo Reklamefachmann, Werbefachmann); pravni: der -rechtler (za državno pravo Staatsrechtler, za kazensko pravo Strafrechtler, za mednarodno pravo Völkerrechtler, za ustavno pravo Verfassungsrechtler); za zgodovino: der -geschichtler (za najstarejšo zgodovino Frühgeschichtler, za prazgodovino Vorgeschichtler, Urgeschichtler)
strokovnjak za likovno umetnost der Kunstexperte
biti strokovnjak vom Fach sein, sachkundig sein
strokovnjaki množina die Fachwelt
svet strokovnjakov der Sachverständigenrat

sumérien, ne [sümerjɛ̃, ɛn] adjectif, histoire sumerski; masculin sumerski jezik

art masculin sumérien, écriture féminin sumérienne sumerska umetnost, (klinopisna) pisava
les Sumériens Sumerci

študirati glagol
1. (šolati se) ▸ tanulmányokat folytat, tanul, hallgatKoliko časa lahko študent študira v tujini? ▸ Mennyi ideig folytathat tanulmányokat külföldön a diák?Letos jih je vpisanih in tudi redno študira nekaj čez 200 študentov. ▸ Idén valamivel több mint 200 hallgató iratkozott be és tanul nappali tagozaton.
2. (učiti se) ▸ tanulSprašujte, študirajte literaturo, bodite zahtevni. ▸ Kérdezzen, tanulja a szakirodalmat, legyen igényes.Po večerji se okopa in nekaj časa študira za izpit. ▸ Vacsora után megfürdik, és kicsit tanul a vizsgára.Ob dopoldnevih, ko ni izpitov, pridno študira. ▸ Délelőttönként, amikor nincs vizsga, szorgalmasan tanul.
3. (proučevati; raziskovati) ▸ tanulmányoz, tanulmányt folytatZa film smo intenzivno študirali šest mesecev. ▸ Hat hónapon át intenzív tanulmányokat folytattunk a filmhez.V prostem času je pričela zavzeto študirati psihologijo verskih kultov in metode indoktrinacije. ▸ Szabadidejében lelkesen tanulmányozni kezdte a vallási szekták pszichológiáját és az indoktrináció módszereit.
Študiral je njihove zavoje in ugotovil, da jih lahko prehiti s krajšo linijo zavoja. ▸ Tanulmányozta, hogyan veszik be a kanyart, és rájött, hogy rövidebb kanyarívvel meg tudja előzni őket.

4. neformalno (razmišljati) ▸ tanakodik
Sem že študiral, da bi ponaredil podpis. ▸ Már azon tanakodtam, hogy meghamisítom az aláírást.
Po ves dan sta študirala, kako bi prišla do šilca žganja in čika. ▸ Egész nap azon tanakodtam, hogyan tudnék egy stampedli pálinkához és cigihez jutni.
Oni so študirali, kako bi prišli do denarja, jaz pa, kako jim ga ne bi dal. ▸ Ők azon tanakodtak, hogyan szerezhetnék meg a pénzemet, én meg azon, hogyan nem adnám oda nekik.

5. (financirati) ▸ kitaníttat
Že zdaj vem, da sina ne bom mogel študirati, čeprav si to silno želi. ▸ Már most tudom, hogy nem fogom tudni kitaníttatni a fiamat, pedig ő nagyon szeretné.

Tagēs -gētis in -gae, acc. -ēn, m Táges ali Tagét, etrurski bog, Jupitrov vnuk, ki se je baje v Etruriji pred oračem Tarhonom iznenada dvignil iz zemlje v podobi dečka ter Etruščane učil umetnost gledanja v darovane žrtve in razbiranja znakov iz njih; njegove nauke so Etruščani zapisali v tagetske knjige (Tagetici libri): Ci., O., Stat., Amm., Serv., Fest. — Od tod adj. Tagēticus 3 tágeški, tagétski: sacra Macr., libri Amm., praecepta Longinus ap. Aug.

tesserārius 3 (tessera)

1. kocke se tičoč, kocko zadevajoč, kockarski, starejše kóbrski: ars Amm. kockarska umetnost, umetnost kockanja; subst. tesserārius -iī, m kockar, starejše kóbrar: Amm.

2. k vojaškemu geslu (paroli) sodeč, (vojaško)geseln, parolen; subst. tesserārius -iī, m teserárij = geslonosec, parolonosec, geslar, parolar, ki prejme od vojskovodje geslo in ga prenese častnikom: T., Veg.

texō -ere, texuī, textum (indoev. kor. *tek̑t- (*tek̑þ-) tesati, graditi; prim. skr. takṣati [on] teše, obdeluje, tā́ṣṭi umetniško obdeluje, tea, táṣṭar- tesar, gr. τέκτων tesar, τέχνη [iz *τέκσνᾱ] rokodelstvo, umetnost, znanost, lat. tēla, subtīlis, subtēmen, taxus, tēlum, tēmo, tīgnum, sl. tesati, lit. tašýti obsekovati, obtesa(va)ti, stvnem. dehsa, dehsala sekira, dahs = nem. Dachs)

I.

1. (s)tkati, (s)presti, (s)plesti, spletati: telam Ter., vestem Tib., tegumenta corporum vel texta vel suta Ci., textus amictus Sen. tr., texta purpura Mart., araneolae (pajki) quasi rete texunt Ci., texens aranea telam Cat., in vacuo texetur aranea lecto Pr., texere e medio incipit Plin., sereno non texunt, nubilo texunt Plin., casas ex harundine, tabernacula ali tecta harundine L., feretrum vimine querno V., fiscellas iunco Hier., rosam Pr. spletati vence iz rož, saepes V., lentae texunt umbracula vites V. upogibljive trte (loze) se prepletajo v senčen zastor (senčnik), parietibus textum caecis iter V. zamotana in zapletena steza, textae crates H.

2. tkati v kaj, vtkati, vplesti (vpletati): vos in tunicis aurum texitis Hier., in quarum vestibus attenuata in filum auri metalla texuntur Hier.

3. snovati, snuti, nasnuti (nasnovati), osnuti (osnovati): telam Ter.; pren.: ea tela texitur Ci. tak naklep se snuje. —

II.

1. pesn. (o)snovati, (s)tesati, (z)graditi, izdelati (izdelovati), postaviti (postavljati): texamus robore naves V., basilicam in medio foro Ci., pyram Prud.

2. metaf. snovati, snuti, nasnuti (nasnovati), naplesti (napletati), spodbuditi (spodbujati), narediti (delati), povzročiti (povzročati), ustvariti (ustvarjati) ipd.: amor patriae, quod tua texuerant (po novejših izdajah fecerunt) scripta, retexit opus O. texebatur opus luculente Ci., sermones possunt texier (= texi) Pl. razpresti se, epistulas cotidianis verbis Ci. sestaviti (sestavljati), (na)pisati. — Od tod subst. pt. pf. textum -ī, n

1. tkanina, pletenina, sukno, blago: Stat., Mart. idr., illita texta veneno O. obleka, textum rude O. namizni prt.

2. metaf. splèt, spletek, pletež, zgradba, spah, stik, spoj: cava texta carinae O. ladjina boka, pinea texta O. zgradba iz smrekovine, texta carinae Cat. ladja, clipei textum V., ferrea texta Lucr., texta rosis facta Mart. venec iz rož; pren.: dicendi textum tenue Q. (stilistična, slogovna) zveza, vezava, slog, stil.

texte [tɛkst] masculin besedilo, tekst; izvirno delo

lire Dante dans le texte brati Danteja v izvirniku
soumettre un texte à un éditeur predložiti izvirno delo založniku
choix masculin de textes, textes choisis izbrane strani, fragmenti, značilni za misel ali umetnost kakega avtorja

théâtral, e, aux [teɑtral, tro] adjectif gledališki; igralski; figuré teatralen, teatraličen, pompozen, nenaraven, prisiljen

attitude féminin théâtrale teatralno, nenaravno vedenje, drža
représentation féminin, saison féminin théâtrale gledališka predstava, sezona
art masculin théâtral, chronique féminin, théâtrale gledališka umetnost, kronika
il est un peu trop théâtral on je nekoliko preteatralen; masculin teatralnost, teatraličnost

Thespian [ɵéspiən]

1. samostalnik
igralec; traged

2. pridevnik
tespijski, igralski

the Thespian umetnost gledališka umetnost

timeless [táimlis] pridevnik (timelessly prislov)
neskončen, večen; brezčasen; ki ni vezan na čas

timeless art večna umetnost

tipográfico tiskarski

arte tipográfico tiskarska umetnost

tkálski

tkalski čolniček lanzadera f (de tejedor)
tkalski mojster maestro m tejedor
tkalske statve telar m
tkalska umetnost arte m de tejer
tkalski proizvod producto m textil

topicus 3 (gr. τοπικός) krajeven: historia Serv. Od tod

1. Topica -ōrum, n (gr. τοπικά) Tópika, naslov Aristotelovega dela in po njem posnetega Ciceronovega dela, v katerem je podan sistematičen pregled dokazov in stališč, ki naj jih govornik uporablja pri dokazovanju in utemeljevanju, torej logični in retorični nauk o razporeditvi tez, s katerimi se dokazuje kaka trditev: conscribere Topica Aristotelea Ci. ep.

2. topicē -ēs, f (τοπική sc. τέχνη) tópika, umetnost, kako v neki literarni tradiciji poiskati miselne in izrazne obrazce, obče izreke in resnice (gr. τόποι, lat. loci communes) in jih na ustrezen način uporabiti v praksi: Boet.

upodabljajóč (-a -e) adj. che rappresenta, raffigura; figurativo:
upodabljajoča umetnost arte figurativa

uporáben (-bna -o) adj.

1. adoperabile, usabile; applicabile, utile, utilizzabile:
uporabne ideje idee utili
uporabni viri energije fonti utilizzabili d'energia
fant ni uporaben za fizično delo il ragazzo non è adatto al lavoro manuale

2. servibile, agibile:
stavba po potresu ni več uporabna dopo il terremoto l'edificio non è più agibile

3. applicato:
uporabna umetnost, znanost arte, scienza applicata
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ekon. uporabna vrednost valore d'uso
jur. uporabno dovoljenje (za stavbo) licenza di abitabilità

uporabn|i² (-a, -o) (aplicirani) angewandt (kemija angewandte Chemie, matematika angewandte Mathematik, etika angewandte Ethik, umetnost angewandte Kunst)

vascolare agg.

1. anat. (vasale) žilen, vaskularen

2. bot.
tessuto vascolare prevodno, vaskularno tkivo

3. vazen:
arte vascolare vazna umetnost

vázen (-zna -o) adj. del vaso, vascolare:
vazna umetnost arte vascolare