Franja

Zadetki iskanja

  • révérer [revere] verbe transitif častiti; spoštovati; (religion)

    révérer Dieu, les Saints častiti Boga, svetnike
    un nom révéré de tous od vseh spoštovano ime
    maître révéré globoko spoštovan učitelj
  • risanj|e srednji spol (-a …) das Zeichnen, die Zeichenkunst
    prosto risanje Freihandzeichnen
    strojno risanje Maschinenzeichnen
    … risanja Zeichen-
    (pouk der Zeichenunterricht, šola die Zeichenschule, učitelj der Zeichenlehrer, ura die Zeichenstunde)
    oglje za risanje die Zeichenkohle
    talent za risanje das Zeichentalent
    napaka pri risanju der Zeichenfehler
  • rísanje drawing, art of drawing; (bežno) sketching

    geometrično rísanje geometrical (ali mechanical) drawing
    prostoročno rísanje freehand drawing
    kreda za rísanje drawing chalk
    rísanje po modelu model drawing
    rísanje po naravi drawing from life
    šola rísanja school of design
    pouk rísanja drawing lessons pl
    ura rísanja drawing lesson
    učitelj rísanja drawing master
    umetnost rísanja art of drawing
  • Rōscius 3 Róscij(ev), ime rim. rodu, od katerega so najbolj znani

    1. Q. Roscius Gallus Kvint Roscij Gal, suženj iz Selonija pri Lanuviju, si je kupil svobodo in se potem preimenoval. Bil je najslavnejši gledališki igralec svojega časa v Rimu, Ciceronov prijatelj in učitelj deklamacij; umrl je okrog l. 62: Ci.; apel. Róscij = prvak v svoji stroki, največji strokovnjak na področju svoje stroke: Ci., Plin. Od tod adj. Rōsciānus 3 Róscijev: imitatio Ci.

    2. S. Roscius Amerīnus Sekst Roscij iz Amerije je v času Sulovih proskripcij izgubil po krivem obtoženega očeta; pred obtožbami, češ da je ubil svojega očeta, ga je l. 80 uspešno branil Cicero (govor je še ohranjen): Ci., Gell.

    3. L. Roscius Otho Lucij Roscij Oto(n), Ciceronov prijatelj, je kot ljudski tribun l. 67 predlagal po njem imenovani zakon lex Roscia, ki je vitezom odkazoval prvih 14 klopi v gledališču: Ci., Iuv. Od tod adj. Rōscius 3 Róscijev: lex Roscia Ci.

    4. L. Roscius Fabatus Lucij Roscij Fabat, Cezarjev legat v Galiji: Ci. ep.
  • sabljanje samostalnik
    1. ponavadi v športnem kontekstu (bojevanje s sabljami) ▸ vívás, szablyavívás, kardvívás
    inštruktor sabljanja ▸ vívásoktató
    učitelj sabljanja ▸ vívásoktató
    šola sabljanjakontrastivno zanimivo vívóiskola
    trening sabljanjakontrastivno zanimivo vívóedzés
    tečaj sabljanjakontrastivno zanimivo vívótanfolyam
    olimpijski prvak v sabljanjukontrastivno zanimivo olimpiai vívóbajnok
    svetovno prvenstvo v sabljanjukontrastivno zanimivo vívó-világbajnokság
    prizor sabljanjakontrastivno zanimivo kardvívó jelenet
    odrsko sabljanje ▸ színpadi kardvívás
    športno sabljanje ▸ sportvívás
    sabljanje s floretom ▸ tőrvívás
    sabljanje z mečem ▸ kardvívás
    Ekipno tekmovanje v sabljanju z mečem so dobili Italijani, ekipno tekmovanje v gimnastiki pa Kitajci. ▸ A kardvívó csapatversenyt az olaszok, a tornász csapatversenyt pedig a kínaiak nyerték.
    Sabljanje je eden najstarejših olimpijskih športov, na Slovenskem ga zasledimo že sredi 19. stoletja. ▸ A szablyavívás az egyik legrégebbi olimpiai sportág, amely a 19. század közepéig nyúlik vissza Szlovéniában.

    2. (bojevanje s podolgovatimi predmeti) ▸ vívás, kardozás
    Otroška leta je preživel med tekanjem po poljih, sabljanjem z odlomljenimi vejami in lovljenjem metuljev. ▸ A gyermekkorát azzal töltötte, hogy mezőkön szaladgált, letört ágakkal kardozott és pillangókat kergetett.

    3. (oster in napet dialog) ▸ szócsata, szópárbaj
    Prav parlament ob Temzi je visoka šola replik, bodic in duhovitosti - spomnimo se samo Winstona Churchilla in njegovega besednega sabljanja z neko predstavnico nežnega spola. ▸ A Temze melletti parlament a szópárbaj, a tüskék és a szellemesség magasiskolája – elég csak Winston Churchillre és a szebbik nem képviselőivel folytatott szócsatájára gondolni.
    In razvnelo se je bojevito sabljanje stroke ter občinskih predstavnikov, vmešal se je tudi predstavnik ljubiteljskih rezbarjev. ▸ És fellángolt a harcias szócsata a szakma és a községi tisztségviselők között, amelyhez a műkedvelő fafaragók elnöke is csatlakozott.
  • sabljánje fencing

    učitelj sabljánja fencing master
  • sabljaški pridevnik
    ponavadi v športnem kontekstu (o bojevanju s sabljami) ▸ vívó
    sabljaška sekcija ▸ vívószakosztály, vívótagozat
    sabljaški turnir ▸ vívóbajnokság
    sabljaški klub ▸ vívóklub
    sabljaška zveza ▸ vívóegyesület
    sabljaški šport ▸ vívósport
    sabljaški učitelj ▸ vívóoktató
    sabljaško tekmovanje ▸ vívóverseny
    sabljaška reprezentanca ▸ vívóválogatott
    sabljaški dvoboj ▸ vívópárbaj, kontrastivno zanimivo asszó
    Povezane iztočnice: sabljaška steza
  • sabljati glagol
    1. ponavadi v športnem kontekstu (boriti se s sabljami) ▸ vív
    sabljati se ▸ vív
    Nekoč je sabljal, zdaj je trener. ▸ Egykor vívott, ma pedig edző.
    V sabljaški velesili Franciji začnejo sabljati pri petih letih, v Italiji že prej. ▸ Franciaországban, a vívónagyhatalomban már ötéves korben elkezdenek vívni, Olaszországban pedig még előbb.
    Kot najstnica je rada igrala tenis, plavala, drsala, se sabljala in tekla in kmalu je postalo jasno, da je športno talentirana. ▸ Tinédzserként imádott teniszezni, úszni, korcsolyázni, vívni és futni, és hamarosan kiderült, hogy tehetsége van a sporthoz.

    2. ponavadi sabljati se (boriti se s podolgovatimi predmeti) ▸ vív, kardozik
    sabljati se s palicami ▸ pálcákkal kardozik
    Ko ga je učitelj latinščine dobil, kako se s sošolcem sabljata s palicami za kazanje po zemljevidu, si je prislužil popravni izpit. ▸ Amikor a latintanára rajtakapta őt és egy osztálytársát, amint térképmutató botokkal kardoznak, pótvizsgára kényszerült.
  • servire

    A) v. tr., v. intr. (pres. sērvo)

    1. služiti, delati kot; streči:
    servire come autista služiti kot šofer
    servire una ricca famiglia služiti pri bogati družini
    servire Messa streči pri maši
    servire in marina služiti vojsko v mornarici
    servire lo Stato služiti državi, biti državni uslužbenec

    2. trgov. streči, postreči:
    in che cosa posso servirla? želite, prosim?
    servire un cliente postreči stranko
    servire qcn. di barba e capelli pren. (tudi iron.) ravnati s kom, kakor si zasluži
    adesso ti servo io ti že pokažem!

    3. postreči, servirati, prinesti na mizo

    4. hlapčevati

    B) v. tr.

    1. služiti:
    servire la patria služiti domovini
    servire una donna knjižno dvoriti ženski

    2. šport podati žogo, servirati

    C) v. intr.

    1. služiti, rabiti:
    il pennarello serve per scrivere flomaster služi za pisanje
    questo ti serva di esempio to naj ti bo v poduk
    papà ci servì da maestro oče nam je bil učitelj

    2. pog. potrebovati:
    serve altro? potrebuješ, potrebujete še kaj?

    3. šport servirati

    Č) ➞ servirsi v. rifl. (pres. mi sērvo)

    1. uporabiti, uporabljati; seči po čem, pomagati si s čim; postreči si:
    servirsi di un esempio pomagati si s primerom
    prego, si serva postrezite si, prosim!

    2. trgov. stalno kupovati pri, biti stalni odjemalec:
    servirsi in un negozio biti stalni odjemalec v trgovini
  • set out prehodni glagol
    raz(po)staviti (blago za prodajo); aranžirati; pripraviti; zamisliti, načrtovati; točno določiti, razmejiti; razdeliti (zemljo); urediti (rastline); podrobno razložiti, detajlirati
    neprehodni glagol
    odpraviti se (for v)
    kreniti; hoteti kaj (doseči), trdno se odločiti (skleniti)

    the table was beautifully set out miza je bila krasno aranžirana
    to set out for Paris odpraviti se, odpotovati v Pariz
    he set out to be a teacher trdno je sklenil postati učitelj
  • singing [síŋiŋ]

    1. samostalnik
    petje; opevanje; brnenje, brenčanje, šumenje, žuborenje

    a singing in the ears zvenenje v ušesih
    singing shoulder ameriško mejna cestna črta z rebrasto površino (kot slišen znak za avtomobilskega voznika)

    2. pridevnik
    pevski
    figurativno zveneč, vršeč, šumeč, brneč, brenčeč

    singing glass rezonančno steklo
    singing lesson pevska ura (lekcija)
    singing master učitelj petja
    singing school pevska šola
  • ski [ski] masculin smučka; smučanje

    à skis na smučeh
    bâton masculin de ski, chaussures féminin pluriel de ski smučarska palica, smučarski čevlji
    pantalon(fuseau) masculin pour le ski ozke smučarske hlače
    moniteur masculin de ski smučarski učitelj
    épreuves féminin pluriel de ski smučarske tekme
    station féminin de ski smučarski center
    ski nautique vodno smučanje
    ailer à ski(s), en ski, faire du ski smučati se, gojiti smučanje
    attacher, mettre ses skis navezati si smučke
    farter ses skis namazati si smučke
  • smučanje telemark stalna zveza
    šport (smučarska disciplina) ▸ telemarksíelés
    reprezentanca v smučanju telemark ▸ telemarksíelés-válogatott
    učitelj smučanja telemark ▸ telemarksíelés-oktató
  • smučarsk|i (-a, -o) Ski-, Schi- (čevelj der Skischuh, Skistiefel, tečaj der Skikurs, učitelj der Skilehrer, obleka der Skianzug, palica der Skistock, tura die Skitour, center das Skizentrum)
    smučarski plaz die Skifahrer-Lawine
  • smúčarski smúški ski(-); skiing

    smúčarska čepica ski cap
    smúčarski, smúški čevlji ski boots pl, skiing boots pl
    smúčarska jopica ski (ali skiing) jacket
    smúčarski, smúški dom, koča ski hut
    smúčarske hlače ski pants pl
    smúčarski, smúški klub skiing club
    smúčarska maža ski wax
    smúčarska obleka ski suit
    smúčarski, smúški dres ski dress
    smúčarska oprema skiing equipment (ali outfit)
    smúčarska palica ski stick
    smúčarska skakalnica ski jump
    smúčarski skoki ski jumping
    smúčarski, smúški stadion skiing stadium
    smúčarski, smúški šport skiing
    smúčarski, smúški tečaj skiing course, skiing lessons pl
    smúčarske rokavice ski mitts pl
    smúčarski, smúški tek cross-country skiing (ali racing), long-distance skiing
    smúčarski, smúški tekač na dolge proge long-distance ski runner
    smúčarska tekma skiing contest, ski competition
    smúčarska tura skiing trip
    smúčarski, smúški učitelj skiing trainer, skiing coach (ali instructor)
    smúčarska vetrovka anorak
    smúčarska žičnica ski lift, (sedežnica) chair lift ➞ smuški
  • smúčarski, smúški de ski, de skieur

    smučarski čevlji chaussures ženski spol množine de ski
    smučarska kristianija christiania moški spol
    smučarska obleka costume moški spol de skieur
    smučarska maža cire ženski spol à skis, fart moški spol
    smučarska oprema équipement moški spol de ski
    smučarska palica canne ženski spol (ali bâton moški spol) de ski(eur)
    smučarski polet vol moški spol à skis (sur tremplin)
    smučarska sedeinica (žičnica) télésiège moški spol
    smučarski skakalec (skok) sauteur moški spol (saut moški spol) à skis (sur tremplin)
    smučarska šola école ženski spol de ski
    smučarska skakalnica tremplin moški spol de saut à skis
    smučarski tečaj cours moški spol de ski
    smučarski tek course ženski spol en ski (ali à skis)
    smučarske tekme compétitions ženski spol množine (ali épreuves ženski spol množine) de ski
    smučarski učitelj, -ica moniteur, -trice moški spol, ženski spol de ski
    smučarske vezi fixations ženski spol množine de ski
  • sophistēs -ae, m (tuj. σοφιτής) sofíst, učitelj retorike in filozofije za plačilo; pogosto = lažni modrijan, lažimodrijan, kvazimodrijan, tenkoumnik, zvitomislec, pretkanec, prebrisanec, bahač, širokoustnež, nastopač: Ci., Iuv., Q. idr. — Lat. soobl. sophista -ae, m: Ap., Gell., Hier., Sid. idr., es, ait quidam, senium atque, insulse, sophista Luc. ap. Don. (z voc. sophista).
  • Sōsilus -ī, m (Σώσιλος) Sózil, grški zgodovinar iz Lakedajmona, Hanibalov spremljevalec in učitelj; popisal je Hanibalove vojaške podvige v 7 knjigah: N.
  • srednješolsk|i [ó] (-a, -o) Mittelschul- (učitelj der Mittelschullehrer, izobrazba Mittelschulbildung)
  • Staberius -iī, m, s celim imenom Staberius Erōs (-ōtis) Stabêrij Erót, rimski slovničar, učitelj Krasa in Bruta: Suet., Plin.