Franja

scientia -ae, f (sciēns : scīre)

1. védenje, poznavanje, znanje, vedovina, (subjektivna) vednost, znnost, znanstvo, veda (naspr. ignoratio): memoriā et scientiā comprehendisse CI., etsi nullo modo poterit oratio mea satis facere vestrae scientiae CI. več povedati, kakor že veste; s subjektnim gen.: quae res huius viri scientiam fugere possit CI. ostati možu neznana, scientiam alicuius latere AMM.; z objektnim gen.: regionum CI., coniurationis, voluptatum T. vedenje o čem, poznavanje česa; z objektnim in subjektnim gen.: neque serendi neque colendi neque demetendi fructus ulla pecudum scientia est CI. živina nima prav nobene vednosti niti o sejanju, niti …; nam. objektnega gen. sklon s praep.: cuius scientiam de omnibus constat fuisse CI. da je imel vedenje o vsem, da je vedel (poznal) vse; v pl.: quod si haberent scientias animae ARN.

2. temeljito znanje, vedenje, umevanje, razumevanje česa, poznavanje česa, seznanjenost s čim, vednost, izvedenost, izkušenost, spretnost v čem, na kakem področju, uvid(enje), sprevid(enje), spoznanje, dojetje, dojemanje česa, veščina, znanost, veda (naspr. inscientia): in candidato non ars, non scientia requiri solet CI. vednost, aliquem scientiā augere CI., scientiā praecellere L., efficax scientia H. čarodejstvo, huius scientiae conditor SEN. PH. dela (veje, panoge) znanosti, znanstvene stroke (= zdravilstva); s subjektnim gen.: scientia atque usus militum C. teoretično in praktično znanje, teoretična in praktična izvedenost; z objektnim gen.: HIRT., CELS., PLIN., Q. idr., rei militaris CI., C., iuris civilis CI., nauticarum rerum, oppugnationis, linguae Gallicae C., verborum faciendorum aut legendorum CI.; s praep.: scientia in chirographo CI., divina eius in legibus interpretandis scientia CI.; v pl.: AUG., IUL. VAL. idr., tot artes, tantae scientiae CI. tako znamenite vrste znanja, tako obilno, obsežno znanje (nekateri povezujejo tot artes tantae scientiae (gen.) = toliko umetnosti, ki zahtevajo tako obsežno znanje), disciplinarum scientiae, scientiae artificiorum VITR. znanje v raznih umetnostnih strokah; occ. temeljito filozofsko (modroslovno) znanje: CI.

segno m

1. znak, znamenje:
segni premonitori opozorilna znamenja
in segno di, come segno di v znak (česa)
dare segni di gioia, d'impazienza kazati veselje, nestrpnost
non dare segni di vita ne dajati znakov življenja, biti brez zavesti; ekst. ne javljati se
farsi il segno della croce prekrižati se

2. znak, kretnja:
mi fece segno di fermarmi pokazal mi je, naj se ustavim
capirsi a segni sporazumeti se z znaki

3. (grafični) znak:
segni di punteggiatura, d'interpunzione ločila
segno dell'addizione, della sottrazione znak za seštevanje, odštevanje

4. znak, sled; mera, meja:
lasciare il segno pren. pustiti posledice
oltrepassare il segno prekoračiti mero

5. točka, stopnja:
a segno che toliko, da; do te stopnje, da
per filo e per segno nadrobno

6. tarča, streljanje v tarčo:
colpire nel segno zadeti v črno (tudi pren.);
fallire il segno zgrešiti cilj (tudi pren.);
essere fatto segno di biti predmet česa

7. simbol:
la colomba, segno della pace golob, simbol miru

sententia -ae, f (sentīre)

1. mnenje, misel, zamisel, mišljenje, miselnost, predstava, ideja, nazor, pogled na kaj, namen, volja, sklep, sodba: haec sententia vicit L., non prima, sed melior sententia vicit PLIN. IUN., ea sententia valuit T., quae te sententia vertit? V. kaj te je nagnilo (prepričalo)?, hanc sententiam plurimi secuti sunt N., quoniam sententiae atque opinionis meae voluistis esse participes CI. mojega nazora in mnenja (mišljenja), de dis immortalibus habere stabilem certamque sententiam CI., sententiam fronte tegere CI., sententiam aperire CI., sententiam mutare CI., de sententia decedere CI., in sententia manere, permanere, perseverare, perstare CI., sententiam exquirere S., sententiam cognoscere, probare C., deorum sententia N. volja, si honestatem tueri sententia est CI. volja, sklep, sicinest sententia? TER. ali je to tvoj sklep?, stat sententia TER. sklenjeno je, moja volja je, moj sklep je, sic stat sententia (kot vrinjeni stavek) O. tako je sklenjeno, taka je volja, tak je sklep, stat sententia (z inf.) L., O., sententia stat Hannibali L., sententiis abundans CI. poln (dobrih) misli, poln idej, praeter sententiam PL. proti dobrohotnosti (naklonjenosti), meā sententiā PL., TER., CI. po moji(h) misli(h), po mojem mnenju, de (ex) sententia alicuius CI. po misli(h) (mnenju) koga, meā (nostrā) ex sententiā PL., CI. EP., še pogosteje samo ex sententiā PL., TER., CI. po misli(h) = po (moji, naši) volji (srčni želji), v skladu z mojimi (našimi) mislimi (z mojo (našo) srčno željo), vir ex sententia ambobus S. obema po volji; v enakem pomenu tudi ex animi sententia CI.; kot besedilo prisege ex animi mei (tui, sui) sententia po mojem (tvojem, svojem) trdnem prepričanju, po moji (tvoji, svoji) najboljši vednosti in vesti, na mojo (tvojo, svojo) vest, pri moji (tvoji, svoji) vesti ipd., npr. iurare CI. idr.; od tod dvoumje v odgovoru Lucija Porcija Nazike na vprašanje cenzorja Katona: ex tui animi sententia (pri tvoji vesti), tu uxorem habes? Non hercule, inquit, ex animi mei sententia CI. = pri moji vesti ne, pa tudi = ne po svoji volji; potem ex animi mei sententia kot rotitev nasploh = pri moji vesti, pri moji veri: me quidem ex animi mei sententia nulla oratio laedere potest S.; pl. sententiae mnenja, misli, glasovi: variis dictis sententiis, quarum pars ... censebant C., sententiae numerantur, non ponderantur PLIN. IUN.; preg.: quot homines, tot sententiae TER., CI. kolikor glav, toliko misli, kolikor ljudi, toliko čudi; včasih = splošne ali poglavitne misli: alicui tantummodo locos ac sententias disputationis tradere CI., eius disputationis sententias memoriae mandavi CI.; occ. sententia = mišljenje, miselnost, načelo, vodilo: Aristippi H., voluntatum, studiorum CI.

2. uradno, javno v kakem zboru oz. na zborovanju izjavljeno mnenje
a) (v senatu) mnenje, glas, glasovanje, odločitev, odločba, sklep, včasih = nasvet, predlog: liberis sententiis C. ob svobodnem glasovanju, victi paucis sententiis L., ex senatus sententia interfectus est CI., factum est senatus consultum in meam sententiam CI. EP. predlog, sententiam dicere, ferre CI. ali dare L. izreči svoje mnenje, glasovati, exquirendae magis sententiae quam dandae L., sententiam referre CI. poda(ja)ti, in sententiam alicuius discedere L. ali in sententiam alicuius pedibus ire CI., S., L. ali samo in sententiam alicuius ire L. pristopiti k mnenju koga, prista(ja)ti na mnenje koga, pritegniti (pritegovati) komu, pridružiti (pridruževati) se mnenju koga, pritrditi (pritrjevati) komu, strinjati se s kom, in eandem sententiam ire L. prav tako (enako) glasovati, sententiam rogare (v pass. sententiam rogari) CI., L. vprašati za mnenje, dati na glasovanje, pozvati h glasovanju, sententiam dividere SEN. PH., sententiae loco dicere SEN. PH., PLIN. IUN., T. glasovati, ko pride kdo na vrsto (za glasovanje), pro sententia dicere, ut ... T. glasovati za to, da ..., ego pro sententia mea hoc censeo SEN. PH. jaz glasujem za to.
b) (o sodniku in o ljudstvu na ljudskih skupščinah) glas, glasovanje, izrek, mnenje, sodba, razsodba, razsodilo: ex consilii sententia in custodiam coniectus N., condemnatur perpaucis sententiis CI., servus ille innocens omnibus sententiis absolvitur CI., sententiis paribus reus absolvitur SEN. PH. ali ubi paris numeri sententiae fuissent, praeponi absolutio damnationi solebat AUG. ob enakem številu glasov, kadar je (bilo) enako število glasov, sententiam pronuntiare C. oznaniti (naznaniti, razglasiti) sodbo, sententiam dicere CI. izreči ali oznaniti sodbo, sententiam ferre CI. glasovati, soditi, de quo vos, iudices, sententiam per tabellas feretis CI., mares pro Neptuno, feminae pro Minerva tulere sententias AUG., de eventu fortuna iudicat, cui de me sententiam non do SEN. PH. se ne pridružujem glasovanju, ne dajem svojega glasu; o ljudstvu na volitvah (komicijah): populus Romanus sententiam non tulit CI.

3.
a) abstr. „um“ kake besede, smisel, pomen, pojem, misel ali vsebina kakega govora, spisa: internoscere, verborum sententia quae sit LUCR., verbum potest in duas pluresve sententias accipi CORN., eum continenter verbum non in eadem sententia ponitur CI., quod Stoici dicunt, id habet hanc sententiam CI., dixit versum Graecum eadem sententia, quā etiam nos habemus Latinum CI., sub voce sententiam subicere CI. spajati pojem z besedo, multa a Caesare in hanc sententiam dicta sunt C. v tem smislu, in hanc sententiam loqui CI. ali respondere L. v tem smislu, takole, in quo (sc. epigrammate) haec erat sententia N., sententia contionis CI., litterarum CU.
b) konkr. z besedami izražena misel, stavek, poved, perioda, sestavje: de singulis sententiis breviter disputare CI., est brevitate opus, ut currat sententia H., initia et clausulae sententiarum Q.; occ. rek, (učni) izrek, (učno) pravilo, (poučni) nauk, geslo, parola poseb. moder izrek, tehten izrek, znamenita misel, rek, reklo, pregovor, poslóvica, prislóvica, senténca: concinnae acutaeque sententiae, acutae crebraeque sententiae CI., sapientibus sententiis gravibusque verbis ornata oratio CI., in illis selectis Epicuri brevibusque sententiis CI., subiti ictus sententiarum SEN. PH., sententiae rectae, falsae Q., (sc. Euripides) sententiis densus Q. bogat z (iz)reki (mislimi), sententia dia Catonis H. = z božansko modrostjo (božansko modro) govoreči Kato(n).

sentiment [sɑ̃timɑ̃] masculin čustvo; občutje; čut; zavest; vtis; mnenje, naziranje; sentimentalnost

sentiment du devoir čut za dolžnost, zavest dolžnosti
sentiment d'infériorité občutek manjvrednosti
sentiment de reconnaissance čustvo hvaležnosti
sentiment de solidarité čut, zavest solidarnosti
autant de têtes autant de sentiments kolikor glav, toliko mnenj
(familier) la faire au sentiment skušati omehčati koga, doseči njegovo prizanesljivost
pas tant de sentiment! tu ne m'auras pas au sentiment s sentimentalnostjo, z izlivi svojih čustev ne boš ničesar dosegel pri meni!
recevez mes meilleurs sentiments, mes sentiments distingués z odličnim spoštovanjem (konec pisma)

Septimulēius (Septumulēius) -ī, m Septimuléj, L. Septimuleius Lucij Septimulej iz Anagnije, prijatelj Gaja Grakha; Gajevo odsekano in s svincem napolnjeno glavo je iz lakomnosti prodal za toliko zlata, kolikor je tehtala glava: CI., PLIN., VAL. MAX.

servir* [sɛrvir] verbe transitif služiti; delati (quelqu'un za koga); (po)streči; servirati, prinesti na mizo; (tenis) servirati (žogo); zoologie naskočiti (samico); verbe intransitif služiti (à quelque chose čemu, de kot); biti uporaben, rabiti

se servir posluževati se (de quelque chose česa), uporabljati, rabiti (de quelque chose kaj); nakupovati, oskrbovati se (chez un marchand pri trgovcu)
servir son ami narediti uslugo, pomagati prijatelju
servir à boire naliti (pijačo)
(religion) servir la messe ministrirati
servir le potage prinesti juho na mizo
servir une machine streči stroju
servir sa patrie služiti domovini
servir à table streči pri mizi
servir de père biti za očeta
servir de prétexte biti za pretvezo
servir une rente, une pension, des intérêts izplačevati rento, pokojnino, obresti (v določenih, rednih rokih)
servir une cause posvetiti se neki stvari
cela vous sert-il encore? ali to še potrebujete?
vous êtes servi? so vam že postregli, ste si že vzeli?
Madame est servie, (familier) c'est servi miza je pripravljena, jed je na mizi
il aime beaucoup se faire servir on si zelo rad da streči
la mémoire l'a mal servi spomin ga je pustil na cedilu
le boucher m'a bien servi mesar mi je dobro postregel
cet épicier sert une nombreuse clientèle ta špecerist prodaja, dobavlja blago številnim strankam
cela peut encore servir to lahko še prav pride
il a été bien servi par les circonstances okolnosti so mu bile naklonjene
on n'est jamais si bien servi que par soi-même najbolje je, če sam opraviš stvari
cela ne sert de rien de ... nobenega smisla nima, da ...
à quoi cela sert-il de mentir? kakšen smisel ima, čemu lagati?
à quoi lui servent tous ses diplômes? čemu mu rabijo, so mu vse njegove diplome?
à quoi sert, que sert d'amasser tant de richesses? čemu kopičiti toliko bogastva?
je lui ai servi d'interprète bil sem mu za tolmača
mon manteau me servira de couverture plaščmi bo za odejo
cela vous servira de leçon to vam bo v pouk
(familier) il me sert toujours les mêmes histoires on mi servira vedno iste zgodbe

settle² [setl]

1. prehodni glagol
naseliti (koga), nastaniti, kolonizirati, stacionirati, namestiti; urediti; poravnati, plačati; pomiriti (koga); prepričati z argumenti; utišati; likvidirati (koga), ubiti; oskrbeti, oskrbovati; spraviti v red, urediti, izgladiti, poravnati (prepir); rešiti (vprašanje), razpršiti (sumničenja), urediti zadeve (zlasti pred smrtjo), prenesti, prepisati (to, on, upon na)
določiti (dediče), voliti; dogovoriti se (o čem), določiti; utrditi (cesto); prenesti, prepisati (on na)
(refleksivno) posvetiti se; predati se

2. neprehodni glagol
naseliti se (in America v Ameriki)
nastaniti se, ustanoviti si lasten dom, sesti (to k)
umiriti se, zbati se, ustaliti se (vreme); usesti se, potoniti; spustiti se (on na)
razbistriti se, očistiti se; odločiti se (upon za)
dogovoriti se, sporazumeti se, obračunati (with z)
pripravljati se (for za, na)

to settle the agitation pomiriti razburjenje
to settle an annuity on s.o. določiti komu rento (penzijo)
to settle the bill poravnati, plačati račun
will you settle for me? boš plačal zame?
to settle with one's creditors poravnati se z upniki
to settle a dispute poravnati spor
to settle s.o.'s doubts razpršiti komu dvome
it is as good as settled to je toliko kot dogovorjeno
we settled the old lady in her armchair posadili, namestili smo staro gospo v njen naslanjač
to settle one's mind pomiriti se; odločiti se
things will soon settle into order stvari se bodo kmalu uredile
to be settled in a place biti nastanjen, bivati v nekem kraju
to settle a price dogovoriti se o ceni, določiti ceno
that settles the question, that settles it s tem je stvar urejena, opravljena
he settled all his property on his children vse svoje premoženje je volil otrokom
they settled on selling odločili so se za prodajo
the weather is not settled yet vreme še ni ustaljeno
to settle accounts with s.o. (zlasti; figurativno ) obračunati s kom

seulement [sœlmɑ̃] adverbe samó, le, edinole; vsaj; šele

pas seulement niti
si seulement če le
si seulement je pouvais dormir če bi le mogel spati
nous sommes trois seulement samo trije smo
il vient seulement d'arriver pravkar je šele prispel
il est arrivé seulement ce matin d'Amérique šele danes zjutraj je dospel iz Amerike
il n'a pas seulement de quoi payer son repas nima niti toliko (denarja), da bi si plačal obed

sībilō -āre (sībilus -i)

1. intr. sikniti (sikati, sičati), psikniti (psikati), piskniti (piskati), žvižgniti (žvižgati), požvižgniti (požvižgavati, požvižgovati), tudi (za)žgoleti, (za)gostoleti, (za)šumljati, šumotati; poseb. o kačah: CORN., Q., PR., SUET. FR. idr., serpens ... sibilat ore V., vipera nostris sibilet in tumulis V., tot Erinys sibilat hydris V. toliko kač sika okoli Erinije, philomela inter frutices sibilans SID. cvrčeč(a); (o osebah) komu kaj (po)šepetati (pošepetavati), prišepniti, prišepeta(va)ti na uho: quando incedat per vias (sc. ancilla): ... conspiciant omnes, nutent, nictent, sibilent PL., sibilare alicui VULG. žvižgati komu (naj pride), sibilare super aliquem VULG. sikati, psikati nad kom ali komu, „izpsikati“ koga; metaf. (o neživih subj.): sibilat stridor rudentum SIL. hrumi, sibilat aura LUCAN., ferrum in tepida submersum sibilat unda O. cvrči.

2. trans. psikniti (psikati) nad kom, na koga, izžvižgati (izžvižgavati, izžvižgovati) koga: populares isti iam modestos homines sibillare docuerunt CI. EP., populus me sibilat, at mihi plaudo ipse domi H. – Soobl. sīfilō -āre: NON.

simagrée [simagre] féminin pretvarjanje, varanje

faire des simagrées prisiljeno se vesti, pačiti se
ne faites pas tant de simagrées ne delajte toliko ceremonij!

simul, stlat. semul, semol (= simile; gl. simitu; prim. facul = facile, simulter = similiter)

I. adv. obenem, hkrati, skupaj, s/z, ob istem času, vred: „una“ locum, „simul“ vero spatium (čas) designant Char., partu duos peperit simul Pl., foras simul omnes proruunt se Ter., hos, qui simul erant missi, fallere Ci., cum simul P. Rutilius venisset Ci., cum simul essemus complures dies Ci. skupaj, cum eo colloquitur, simul commonefecit C., Camillus trium simul bellorum victor L., multa simul moliri S., simul Aeneae Latinoque bellum intulerat V., cum decem simul Athenis aetas una tulerit (sc. oratores) Q.; v zvezi z unā: simul bibere una Pl.; s cum: quis hic intus erat tecum simul Pl., neque enim assentior iis qui haec nuper disserere coeperunt, cum corporibus simul animos interire atque omnia morte deleri Ci., nobiscum simul moritura omnia Ci., una fui; testamentum Cyri simul obsignavi cum Clodio Ci.; z unā in obenem secum: i mecum una simul Pl., de istac simul consilium nolo capere una tecum Ter.; pesn. in poklas. s samim abl.: Sil., te dicere possum … simulque vos, Tibule et Servi, simul his te, candide Furni H. s tema, z njima, simul his dictis V., simul nobis habitat O., quos (sc. ludos) pontifices et augures et quindecimviri septemviris simul et sodalibus Augustalibus ederent T.; pri pt.: simul verbis increpans L., simul hoc dicens V., simul fugiens V.; z et = tudi, et … et, -que, atque (ac), redkeje z etiam, quoque, autem: simul et conficiam Pl., simul et ostendi Ci., simul et patres L., quod in invidia res erat, simul et a Nimidis obsecrati S., simul et qualis sit (sc. res publica) et optimam esse ostendam Ci., simul inflatus exacerbatusque L., flebat simul mortuos vivosque Cu., Maecenas advenit atque Cocceius Capitoque simul Fonteius H., simul eorum … clamor fremitusque oriebatur aliique aliam in partem perterriti ferebantur C., eximio simul honoribus atque virtutibus L., pulvere simul ac sudore Cu., in speciem simul ac terrorem S., cogitare optima simul ac deterrima Q., simul lassitudine, fame etiam L., velut dis quoque simul cum patria relictis L., salve, simul autem vale Pl. Posebne zveze: simul … simul obenem … in, kakor … tako, tako … kakor, in … in, deloma … deloma: increpando simul temeritatem, simul ignaviam L., volat simul arva fugā, simul aequora verrens V., simul ipse, simul … Achates V., simul gratias agit, simul gratulatur Cu., simul terrā, simul mari bellum impellitur T., trepidam urbem ac simul atrocitatem recentis sceleris, simul veteres Othonis mores pavens T.; tako tudi simul et … simul et in … in: simul et a classe … simul et terrestris exercitus … L.; poseb. simul … simul ut in … in da, deloma … deloma da, simul … simul ne in … in da ne, deloma … deloma da ne: in castra venerunt simul, ut dicebatur, sui purgandi causā … simul ut … impetrarent Ci., simul concordiae causā, simul ne … L.; tako tudi simul ut … simul L., simul ut … simul ut L., simul ut … simul ne L.; simul quod … simul quod in (deloma) ker … in (deloma) ker: L., tudi simul … simul quod L.; le v drugem členu simul ut L., Cu. ali simul ne L. ali simul quod L. —

II. conj. (v neodvisnem govoru večinoma ind. pf.) brž ko, takoj ko, kakor hitro, čim: hic simul argentum repperit Ter., simul limen intrabo, illi extrabunt illico Afr. ap. Non., simul inflavit tibicen Ci., nostri, simul in arido constiterunt … in hostes impetum fecerunt C. simul instrui aciem videre, et ipsi procedunt L., simul consul de hostium adventu cognovit, et ipsi hostes aderant S. toliko da … že tudi, vos Caesarem … militiā simul fossas cohortes abdidit oppidis … Pierio recreatis antro H., quod simul eversum est, fragor aethera terruit ipsum O., duo tempora messis, Taygete simul os terris ostendit honestum … aut … ubi … V., simul a fronte est … rarior aër factus … continuo fit uti … Lucr., simul cognovit vocem laudari suam, cupide advolavit Ph.; veznik okrepljen s primum: simul primum magistratu abiit L. brž ko; večinoma je veznik, zlasti v klas. prozi, združen z atque (ac), kar se pogosto zapisuje kot ixpt. simulac, simulatque (z enakim pomenom, ki ga ima veznik simul sam): Pl. idr., quid, quod, simul ac mihi collubitum est, praesto est imago? Ci., ut, simul ac posita causa sit, habeant, quo se referant Ci., e quibus alter, simulatque de Caesaris … adventu cognitum est, ad eum venit C., simulac potuit, ad Antipatrum se recepit N., hic, simulatque imperii potitus est, persuasit Lacedaemoniis N., quam (sc. Didonem) simul ac tali persensit peste teneri … talibus adgreditur Venerem Saturnia dictis V., quod simulac sensere, ruunt O.; okrepljeno s primum: simul ac primum ei occasio visa est Ci., cum M. Cato … denuntiaret delaturum se nomen eius, simul ac primum exercitum dimisisset Suet.; redko je simul ut (= simulac): Tit. ap. Prisc., omne animal, simul ut orsum est, se ipsum diligit Ci., simul ut videro, dicam Ci.; sumljiva zveza je simul ubi (= simul ut): L. (4, 18), ki je v novejših izdajah ne najdemo.

since² [sins] veznik
odkar, kar; ker, ker že

how long is it since you saw him kako dolgo je, (od)kar ste ga videli?
it has been raining ever since I came (že ves čas) dežuje, odkar sem prišel
since you don't believe me ker mi (že) ne verjamete
since that is so ker je (že) to takó
a costly, since rare book dragocena, ker redka knjiga
a more dangerous, since unknown foe toliko nevarnejši, ker nepoznan sovražnik

skobčevka samostalnik
1. Melopsittacus undulatus (papiga) ▸ hullámos papagáj
2. zoologija Surnia ulula (sova) ▸ karvalybagoly
Le bradata sova, skobčevka in snežna sova živijo toliko na severu, da njihova razširjenost ne doseže naše male deželice. ▸ Csak a szakállas bagoly, a karvalybagoly és a hóbagoly él annyira északon, hogy az élőhelyük nem terjed ki kicsiny hazánkra.
Sopomenke: skobčja sova

skomercializiran pridevnik
(preveč prodajno naravnan) ▸ elkommercializálódottValentinovo je po mojem precej skomercializiran praznik. ▸ A Bálint-nap véleményem szerint meglehetősen elkommercializálódott ünnep.
Žal sta božič in silvestrovo vedno bolj skomercializirana. ▸ Sajnos a karácsony és a szilveszter egyre inkább elkommercializálódik.
Skrbno izbiram destinacije, ki še niso toliko turistično obiskane in skomercializirane. ▸ Gondosan kiválogatom a turisztikailag kevésbé látogatott és el nem kommercializálódott úticélokat.

skopuški pridevnik
(pretirano varčen) ▸ fösvény, fukar, zsugori
V kavarnah je skopuški starec zmeraj počakal, da so ostali gostje odšli, nato je s kavnih krožničkov pobral brezplačne kekse. ▸ A fösvény öreg a kávéházakban mindig megvárta, amíg a többi vendég távozik, majd a csészealjakról összeszedte az ingyenkekszet.
Nemški koncerni so pri donacijah političnim strankam vse bolj skopuški. ▸ A német konszernek a politikai pártoknak juttatott adományok terén egyre fukarabbak.
Medtem ko ne skopari pri lepotnih tretmajih, pa je toliko bolj skopuška pri nakupu oblačil. ▸ Miközben a szépészeti kezelések terén nem garasoskodik, annál zsugoribb a ruhavásárlásban.

slábše prislov worse

slábše kot prej worse than before
vedno slábše from bad to worse
nič slábše none the worse
na, v slábše for the worse
toliko slábše zanj so much the worse for him
lahkó bi nam bilo še slábše we could do worse
slábše ne moreš napraviti you can't do worse
obrniti se na slábše to take a turn for the worse
stvari gredo vse slábše matters go from bad to worse
sprememba na slábše a change for the worse
spremeniti se na slábše to change for the worse
izgubil je službo in je na slabšem kot kdajkoli prej he has lost his job and is worse off than ever
toliko slábše! more's the pity!

slábše pis, plus mal

kar je še slabše qui pis est
toliko slabše, tem slabše tant pis
vedno slabše de pis en pis, de mal en pis
vedno slabše gre, gredo stvari ça va de plus en plus mal, les choses vont de pis en pis (ali de mal en pis), les choses empirent

slábše peor

vedno slabše cada vez peor
toliko slabše tanto peor, peor que peor
iti vedno slabše ir cada vez peor, ir de mal en peor
vedno slabše gre eso va de mal en peor
slabše se počutiti (bolnik) estar peor
slabše kot kdajkoli peor que nunca

smoke² [smóuk] neprehodni glagol & prehodni glagol
kaditi (tobak, pipo itd.); kaditi se, dimiti (se) (with od)
čaditi (se), okaditi (se); pariti (se); završeti
zastarelo slutiti, domnevati; sušiti v dimu, prekajevati, prekaditi, dati okus po dimu; pregnati (razkužiti, uničiti) z dimom
britanska angleščina, zastarelo drážiti, nagajati, imeti za norca (koga)

smoked glasses sajasta (temna) očala (za gledanje v sonce)
smoked ham prekajena gnjat
to smoke like chimney figurativno kaditi kot Turek, biti strasten kadilec
this cigar doesn't smoke well ta cigara se ne kadi dobro
I soon began to smoke that something was wrong kmalu sem zasumil, da nekaj ni v redu (da je nekaj narobe)
I was the first to smoke him figurativno meni se je najprej zbudil sum o njem; prvi sem ga spregledal
green wood smokes svež les se pari
to smoke green fly uničiti listno uš z dimom
I have not smoked for three years že tri leta ne kadim
he has smoked himself sick toliko je kadil, da mu je postalo slabo
the lamp smokes the ceiling svetilka čadi strop
to smoke a plot slutiti (vohati) zaroto
put that in your pipe and smoke it figurativno tu imaš nekaj, o čemer lahko razmišljaš
this rice is smoked ta riž diši po dimu

snég snow

brez snéga snowless
kosmič snéga snowflake
snég iz jajc whipped eggs pl
snég iz stepene smetane whipped cream
večni snég everlasting (ali perpetual) snow
meja večnega snéga snow line
kot snég bel snow-white, white as snow
kot snég beli lasje snowy hair
slep od (bleščečega se) snega snowblind
krplje za snég snowshoes pl
zametèn od snéga snowbound
zatrpan s snégom snowed up, snowbound
pokrit s snégom covered with snow, snowclad, snowcapped
odrezan zaradi snéga snowbound
biti zasut s snégom to be snowed in (ali up), to be under snow
s snégom bogata zima a snowy winter
toliko mi je za to kot za lanski snég, to mi je lanski snég I couldn't care less (about it)
snég pada it snows (ozir. it is snowing)
snég me je zametel I was snowed in
vlak je obtičal v snégu the train was snowed under