gustar v slast iti, pokusiti; želeti, poželeti; ugajati, prijati, všeč biti
gustar de bromas rad imeti šale
gustar de cazar rad hoditi na lov
gustar de jugar rad igrati
me gusta comerlo rad to jem
no le gusta estudiar ne uči se rad
como gustes kakor hočeš
si V. gusta če vam prija
¿V. gusta? prosim? imate tek? hočete jesti z nami?
gusto de oírlo to rad slišim
Zadetki iskanja
- habēna -ae, f (habēre) pravzaprav držalo, s katerim se kaj drži ali popušča, od tod
I.
1. jermen, in to bičev jermen: ille (turbo) actus habenā V., scuticae tremefractus habenis O.; sinekdoha bič, korobač: metuens pendentis habenae H. boječ se (na steni sužnjem v strah) visečega biča (korobača); jermen pri frači in sinekdoha frača sama: saxiferae imber habenae Val. Fl., ducta circum caput habenā Sil.; jermen pri metalnem kopju: iaculum amentare habena Lucan.; čeladin (šlemov) jermen: molles galeae habenae Val. Fl.; čeveljski jermen, (usnjena) vezalka: Gell. (13, 21, 5); pren. proga kože, ki se izreže: tenuis habena excīdenda est Cels.
2. occ. povodec, vajeti, uzda; večinoma v pl.: habenas dare Varr. fr., V. ali admittere, immitere Val. Fl. ali effundere (gl. ef-fundō) V., Sil., Front. ali excutere O. vajeti (uzdo) popustiti ali spustiti, effusis habenis Cu., effusissimis habenis L., habenas adducere, V., Val. Fl. ali comprimere Cl. vajeti (uzdo) nategniti, neque audit currus habenas V., (equus) repugnat habenis O., moderari habenas O., virides habenae Val. Fl. z bršljanom ovite vajeti (tigrov); pren.: habenas amicitiae vel adducere vel remittere Ci., orator tenet habenas animorum Ci. zadržuje duhove, irarum habenas effundere V. jezo razbrzdati, duška ji dati, furit inmissis Volcanus habenis V. divja nebrzdan, (ventorum) premere et dare … habenas V., se palmes agit laxis immissus habenis V. se razbohoti (zdivja) nebrzdana, supprime habenas, Musa O., aërii cursus suppressit habenas O. je ustavil … tek; habena = jadro: immittit habenas classi V. plove z razpetimi jadri, fluminibus immittere totas habenas O., nec moderator (navis) habenis utitur O.
3. metaf. vlada(nje), vladarstvo, vodstvo: rerum V., Sil. države, populi O., Martis, belli Sil., Latia (= Latii) habena Sil., tenendae rei publicae habenas … laxavit Eutr. - *haie [ɛ] féminin plot, seč, ograda; bariera, zapora; vrsta (ljudi), špalir; sport ovira
haie vive živa meja
course féminin de haies tek z zaprekami
(sport) sauter une haie preskočiti oviro
faire, former la haie delati špalir
une haie d'agents de police vrsta, kordon policajev - hit|er (-ra, -ro) schnell, rasch; uren: flink; odgovor ipd.: prompt; -schnell (kot blisk pfeilschnell); Schnell- (cesta die Schnellstraße, promet der Schnellverkehr, avtobus der Schnellbus, čoln das Schnellboot, postopek das Schnellverfahren, tečaj der Schnellkurs, tek der Schnellgang, tiskalnik der Schnelldrucker, zaviranje die Schnellbremsung, zamrzovanje die Schnellgefrierung)
hitrejši schneller
hitrejši od zvoka schneller als der Schall
postajati hitrejši beschleunigen, schneller werden - híter (-tra -o) adj.
1. veloce, rapido, celere, lesto:
hitra hoja marcia
hiter tek corsa veloce, rapida
hiter, kot bi te veter nosil veloce come il vento
med. hitra jetika tubercolosi galoppante
2. (ki nastopi v razmeroma kratkem času) rapido, pronto, tempestoso:
hitra pomoč pronto soccorso
hitra smrt morte improvvisa, rapida, istantanea
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. biti hitre jeze essere facile all'ira, irascibile
biti hitrih nog camminare a gran passi
hitri hod corsa rapida, movimento rapido - hod2 [ô] moški spol (-a …) tehnika (gib, tek) der Lauf, der Weg (brusilni Schleifweg, kontaktov Schaltweg); bata: der Hub; der Gang (prosti Leergang)
- hurdle1 [hə:dl] samostalnik
zapreka, ovira; fašina, butara protja, pleter, zasilen plot
zgodovina voz, v katerem so vozili obsojence na morišče
šport the hurdles tek čez ovire - idle1 [áidl] pridevnik (idly prislov)
brezdelen, nezaposlen, brezposeln; nedelaven, len; ničeven, prazen, nepomemben; nesmiseln, nekoristen
ekonomija neproduktiven, neizrabljen, mrtev (kapital)
tehnično ki stoji (stroj), v praznem teku
agronomija neobdelan
idle attempt nesmiseln poskus
ekonomija idle capital mrtev kapital
an idle compliment prazna pohvala
idle current prazen tok
idle curiosity gola radovednost
idle hands brezposelni delavci
to lie (ali stand) , idle stati, ne delati (stroj)
idle motion prazen tek
idle rumour prazna govorica
to run idle v prazno teči (stroj)
idle talk prazen pogovor
ekonomija idle time zgubljen čas - incitātus 3
1. (v hitro gibanje ali v tek) zagnan, nagnan, pognan: equo incitato se in hostes inmisit Ci. pognal je konja v dir in …
2. pospešen, hiter, nagel, uren, brz; (enalaga): mundi incitatissima conversio Ci., incitatus latronum impetus Ci.; pren.: tempus viris armis incitatissimum Fl. silno razburjen po junaških bojih, cursus in oratione incitatior Ci., alter (Thucydides) incitatior fertur Ci.; adv.: fluit omnino numerus a primo tum incitatius brevitate pedum, tum proceritate tardius Ci.
3. metaf. (o čustvih) razburjen, divji, silen: incitatissimum odium Val. Max. - īn-spiciō -ere -spexī -spectum (in [praep.], specere)
I.
1. (po)gledati, zreti v (na) kaj: Pl., inspicere tamquam in speculum in omnium vitas Ter.; z acc.: speculum Ph., Ap., machina inspectura domos V., cum Romam inspexerit Eos O.
2. occ. (v kak spis) pogled(ov)ati, vpogled(ov)ati, pregled(ov)ati, preb(i)rati, čitati ga: inspiciebamus Syracusis tabulas societatis Ci., litteras Ci., T., codices Aug., non potuisti leges nostras inspicere Ci., carminis verba sacerdos inspicit O., libros Pl., libros Sybillinos (de aliquā re) L., rationes Traianus ap. Plin. iun., Sen. rh. —
II.
1. ogled(ov)ati, pogled(ov)ati, razgled(ov)ati (si), pregled(ov)ati, opazovati: Iuv., Iust., Petr., Suet., testis signo inspecto falsum nos proferre dixit Ci., inspiciendum turibulum poposcisti Ci., nullum vas fuit, quin inspexerit Ci., auditi saepius Caesares quam inspecti T. kot jih je bilo moč videti, (inde omne) inspicitur O. se lahko opazi; z odvisnim vprašalnim stavkom: i., quid deceat Ci., inspice, quid portem O.
2. occ.
a) kot kupec ogled(ov)ati (si): cupere se dicit inspicere (candelabrum) Ci., equos opertos i. H., aedes, marsupium Pl., praedium Ci., agrum Col., omnes partes corporis Sen. rh. (sužnja, ki je naprodaj).
b) kot vedeževalec, žrtvogledec ogled(ov)ati, pregled(ov)ati: Amm., Vitr., simul exta inspexit … haruspex O., inspecta exta T., fibras i. O., ranarum viscera Iuv.
c) kot zdravnik ali babica pregled(ov)ati, preisk(ov)ati: morbum alicuius Pl., virginem Ambr., inspiciendam se praebere Ambr. (o devici).
č) kot odposlanec preisk(ov)ati: rem L., sociorum res L.
d) kot voj. t. t. ogled(ov)ati (si), pregled(ov)ati, razgled(ov)ati: arma, viros, equos L., singulos milites L. moža za možem, milites L., arma militis Ci., classem Auct. b. Alx., singulos (v bolnici) L.
3. metaf. ogled(ov)ati (si), pregled(ov)ati, preisk(ov)ati, pretehta(va)ti, razmotriti, preudariti (preudarjati), spozna(va)ti: visne te inspiciamus a puero? Ci. tvoje življenje, tek tvojega življenja, tenue est mendacium; perlucet, si diligentius inspexeris Sen. ph. če si jo natančneje ogledaš, mulieris sententiam Pl., mores alicuius Q., ingenia Graecorum Plin., regna sociorum Iust., querelam Petr., fidem O., aliquem familiariter Plin. iun. prijateljsko občevati (družiti se) s kom, aliquem penitus Plin. iun., aliquem propius Sen. ph., inspectus experimentis Col. preizkušen; z odvisnim vprašalnim stavkom: i. quid sit … Sen. ph., quid deceat Q., inspice … an possit fieri vetus sodalis Mart. - invogliare
A) v. tr. (pres. invōglio) spodbuditi, spodbujati; zbuditi, zbujati:
invogliare l'appetito (stuzzicare) zbuditi tek
B) ➞ invogliarsi v. rifl. (pres. mi invōglio)
invogliarsi (di) zaželeti si (kaj):
invogliarsi di una donna poželeti si žensko - jalov (-a, -o) unfruchtbar; živina: galt, Galt- ( das Galtvieh); rastlinstvo, botanika cvet: taub; klas, tudi figurativno obljuba: leer; figurativno prizadevanja: vergeblich, fruchtlos, unnütz; rudarstvo unhaltig; tehnika Blind- (energija der Blindverbrauch, moč die Blindleistung, napetost die Blindspannung, upornost der Blindwiderstand, tok der Blindstrom)
tehnika jalov tek toter Gang - jȅsti jȅdēm
I.
1. jesti: jedi dok si gladan; jede kao da je cio, ceo dan kopao; mi moramo svaki dan jesti; sjedimo kod stola i jedemo ručak; što vi to jedete?
2. razjedati, gristi: rda jede gvožde; nenavidnost ga jede
3. gristi, pikati: a njega su cijelu noć jele vaške
4. spodjedati, odnašati: Morava jede plodnu zemlju
5. jesti hljeb svoj u znoju lica svoga jesti kruh v potu svojega obraza; jesti kome iz ruke biti komu pokoren
II. jesti se
1. jesti se: ne živi se da se jede, već se jede da se živi
2. njegova se jede njegova beseda nekaj velja
3. jede mi se imam tek
4. gristi se: jedem se od muke gledajući kako lijeno radiš
5. sunce, mjesec se jede začenja se sončni, mesečev mrk - jeu [žö] masculin igra, igranje; šala; garnitura, vrsta; vmesni prostor; delovanje, funkcioniranje, obrat, pogon
camarade masculin de jeu tovariš pri igri
maison féminin de jeu igralnica
passion féminin du jeu igralska strast
vieux jeu staromoden
jeux pluriel en plein air igre na prostem
jeu d'agrément igra za zabavo
jeu de bascule guganje
jeu de cartes, de dés kartanje, kockanje
jeu de clés serija ključev
jeu de casseroles garnitura (kuhinjskih) kozic
jeu de couleurs prelivanje barv
jeu d'échecs šah (igra)
jeu d'enfant otroška, otročja igra
jeu de hasard hazardna igra
jeu du hasard igra usode
jeu inutile (technique) prazen tek
jeu joué že domenjena stvar
jeu de mots besedna igra
les Jeux Olympigues olimpijske igre
jeu de quilles kegljanje
jeu de scène odrska igra
jeu de société družabna igra
au jeu pri igri
en jeu (technique) v obratu, pogonu
à deux de jeu z enakimi šansami za zmago (v igri)
à jeu sûr z zanesljivo šanso za zmago
de bon jeu odkrit in pošten
par manière de jeu za šalo
d'entrée de jeu takoj v začetku
ce n'est qu'un jeu pour moi to je otročje lahko zame
c'est un jeu à se rompre le cou to je zelo tvegana igra
c'est un rude jeu to zna imeti hude posledice
y aller de bon jeu, de franc jeu (figuré) igrati z odprtimi kartami
avoir beau jeu de imeti lahko delo
cacher, couvrir son jeu igrati z zakritimi kartami
donner beau jeu à quelqu'un komu delo lahko napraviti
entrer en jeu (figuré) stopiti v igro, nastopiti, vključiti se, začeti delovati
entrer dans le jeu de quelqu'un pridružiti se komu, stopiti na njegovo stran
être en jeu (figuré) biti v igri; biti vprašljiv, biti v nevarnosti
faire le jeu de quelqu'un (figuré) (nehote) komu v korist delati
se faire un jeu de quelque chose igračkati se s čim
faire bonne mine au mauvais jeu ne kazati nevolje, molče požreti
faites vos jeux! igrajte! stavite!
jouer gros (grand) jeu, un jeu d'enfer visoko igrati, veliko tvegati
jouer un jeu serré previdno igrati
montrer son jeu pokazati svoje karte
se piquer au jeu ne pustiti igre, ne nehati igrati, ne popustiti, ne se pustiti ugnati
prendre en jeu ne resno vzeti
tenir jeu dati revanšo
tirer son épingle du jeu izvleči se iz stiske
cela passe le jeu to gre (odločno) predaleč
le jeu n'en vaut pas la chandelle to se ne izplača, to ni vredno truda
il verra beau jeu! (ironično) bo že videl! bo nekaj doživel! - jogging samostalnik
(lahkoten tek) ▸ kocogás, dzsogging, jogging - jouer [žwe] verbe intransitif, verbe transitif igrati (se), šaliti se; z lahkoto delovati
en jouant, pour jouer za šalo
en se jouant igraje, z lahkoto
jouer quelqu'un (figuré) prevarati koga
jouer avec une arme igrati se z orožjem
jouer d'un jouet z igračo se igrati
jouer du violon, du piano igrati na violino, na klavir
ce bois joue ta les se krivi
jouer avec sa vie, avec sa santé, avec le feu (tudi figuré) igrati se z življenjem, s svojim zdravjem, z ognjem
jouer à Bourse špekulirati na borzi
jouer au grand seigneur igrati velikega gospoda
jouer un rôle igrati vlogo
jouer de malheur ne uspeti
se jouer igrati se
se jouer de quelqu'un norčevati se iz koga
se jouer des lois ne se ozirati na zakone
faire jouer une machine spraviti stroj v tek, v delovanje
faire jouer les pompes brizgati vodo, gasiti
faire jouer tous les ressorts vse sile napeti
faire jouer la corde sensible ubrati občutljivo struno, skušati ganiti
ne pas jouer (familier) nobene vloge ne igrati
jouer atout izigrati adut
jouer à la balle, à cache-cache, aux soldats, aux Indiens, à la petite guerre igrati se z žogo, skrivalnice, vojake, Indijance, vojske
jouer au billard, aux cartes, aux dés, aux échecs, au basketball, au tennis igrati biljard, karte, kockati, šah, košarko, tenis
jouer une partie d'échecs igrati partijo šaha
jouer sa dernière carte vse poskusiti
jouer la comédie (figuré) igrati komedijo, pretvarjati se
jouer du couteau (figuré) dobro rabiti nož
jouer à la fausse compagnie tovariše na cedilu pustiti
jouer des coudes komolce uporabljati, naprej se (pre)riniti
jouer à cahier ouvert igrati po notah na prvi pogled
jouer au plus fin skušati se medsebojno prelisičiti, opehariti
jouer la surprise hliniti presenečenje
jouer bien son jeu dobro opraviti svojo stvar
jouer un jeu dangereux, un mauvais jeu nevarno igro igrati
jouer gros, grand jeu, un jeu d'enfer visoko igrati, veliko tvegati
jouer sur la victoire (figuré) veliko tvegati
jouer 100 francs sur un cheval igrati, staviti 100 frankov na konja
jouer un jeu serré oprezno igrati, ne pokazati svoje slabe strani
jouer à jeu sûr, au plus sûr varno, netvegano igrati
jouer de la mâchoire požrešno jesti
jouer des mains praskati z nohti, biti si v laseh, prepirati se
jouer sur les mots dvoumno govoriti
jouer aux quilles kegljati
jouer (à) quitte ou double vse na eno karto staviti
jouer serré previdno, oprezno igrati, figuré previdno se lotiti dela
jouer un tour à quelqu'un zagosti jo komu
jouer le tout pour le tout, à tout perdre vse staviti v igro
jouer va-banque, son va-tout postaviti vse na kocko, vse tvegati, spuščati se v veliko nevarnost
jouer sa vie življenje tvegati
jouer des yeux, de la prunelle (zaljubljeno) oči vrteti (zavijati) - juniórski
juniorski razred šp neófitos m pl; fam promesas f pl
juniorski tek carrera f de neófitos - kick1 [kik] samostalnik
brca
šport strel (nogomet)
ameriško spurt; udarec, sunek, sunkovita vožnja; sunek, udarec nazaj (strelno orožje); udarna moč, odporna sila, elan, energija
ameriško, sleng opojnost alkoholne pijače; dražljaj, mik
ameriško ugovor, očitek, pritožba
britanska angleščina, sleng kovanec za 6 penijev
britanska angleščina najnovejša moda
ameriško to get a kick out of uživati v čem
sleng to get the kick biti vržen iz službe
for kicks le za šalo
that cocktail has got a kick ta koktajl ima nekaj v sebi
he's got a kick pijan je
to give a kick to pognati kaj v tek
to have no kick left biti na koncu svojih moči
to have the kick on one's side imeti srečo
let's have one more kick! poskusimo še enkrat!
more kicks than halfpence več graje kot hvale
šport free kick prosti strel (nogomet) - kolebnica samostalnik
(športni pripomoček) ▸ ugrókötél, ugrálókötélpreskakovati kolebnico ▸ ugrókötelet átugrik, ugrálókötelet átugrikzavihteti kolebnico ▸ ugrókötelet hajt, ugrálókötelet hajtvrtenje kolebnice ▸ ugrókötélhajtásvaja s kolebnico ▸ ugrókötél-gyakorlatokskakati s kolebnico ▸ ugrókötelezik, ugrálókötelezikskakati čez kolebnico ▸ ugrókötéllel szökdel, ugrálókötéllel szökdeltek s preskakovanjem kolebnice ▸ ugrókötél átugrása haladás közben - kratka proga ženski spol die Kurzstrecke
letalstvo let na kratki progi der Kurzstreckenflug
tek na kratke proge šport der Kurzstreckenlauf
tekač na kratke proge šport der Kurzstreckenläufer