Franja

Zadetki iskanja

  • gustar v slast iti, pokusiti; želeti, poželeti; ugajati, prijati, všeč biti

    gustar de bromas rad imeti šale
    gustar de cazar rad hoditi na lov
    gustar de jugar rad igrati
    me gusta comerlo rad to jem
    no le gusta estudiar ne uči se rad
    como gustes kakor hočeš
    si V. gusta če vam prija
    ¿V. gusta? prosim? imate tek? hočete jesti z nami?
    gusto de oírlo to rad slišim
  • habēna -ae, f (habēre) pravzaprav držalo, s katerim se kaj drži ali popušča, od tod

    I.

    1. jermen, in to bičev jermen: ille (turbo) actus habenā V., scuticae tremefractus habenis O.; sinekdoha bič, korobač: metuens pendentis habenae H. boječ se (na steni sužnjem v strah) visečega biča (korobača); jermen pri frači in sinekdoha frača sama: saxiferae imber habenae Val. Fl., ducta circum caput habenā Sil.; jermen pri metalnem kopju: iaculum amentare habena Lucan.; čeladin (šlemov) jermen: molles galeae habenae Val. Fl.; čeveljski jermen, (usnjena) vezalka: Gell. (13, 21, 5); pren. proga kože, ki se izreže: tenuis habena excīdenda est Cels.

    2. occ. povodec, vajeti, uzda; večinoma v pl.: habenas dare Varr. fr., V. ali admittere, immitere Val. Fl. ali effundere (gl. ef-fundō) V., Sil., Front. ali excutere O. vajeti (uzdo) popustiti ali spustiti, effusis habenis Cu., effusissimis habenis L., habenas adducere, V., Val. Fl. ali comprimere Cl. vajeti (uzdo) nategniti, neque audit currus habenas V., (equus) repugnat habenis O., moderari habenas O., virides habenae Val. Fl. z bršljanom ovite vajeti (tigrov); pren.: habenas amicitiae vel adducere vel remittere Ci., orator tenet habenas animorum Ci. zadržuje duhove, irarum habenas effundere V. jezo razbrzdati, duška ji dati, furit inmissis Volcanus habenis V. divja nebrzdan, (ventorum) premere et dare … habenas V., se palmes agit laxis immissus habenis V. se razbohoti (zdivja) nebrzdana, supprime habenas, Musa O., aërii cursus suppressit habenas O. je ustavil … tek; habena = jadro: immittit habenas classi V. plove z razpetimi jadri, fluminibus immittere totas habenas O., nec moderator (navis) habenis utitur O.

    3. metaf. vlada(nje), vladarstvo, vodstvo: rerum V., Sil. države, populi O., Martis, belli Sil., Latia (= Latii) habena Sil., tenendae rei publicae habenas … laxavit Eutr.
  • *haie [ɛ] féminin plot, seč, ograda; bariera, zapora; vrsta (ljudi), špalir; sport ovira

    haie vive živa meja
    course féminin de haies tek z zaprekami
    (sport) sauter une haie preskočiti oviro
    faire, former la haie delati špalir
    une haie d'agents de police vrsta, kordon policajev
  • hit|er (-ra, -ro) schnell, rasch; uren: flink; odgovor ipd.: prompt; -schnell (kot blisk pfeilschnell); Schnell- (cesta die Schnellstraße, promet der Schnellverkehr, avtobus der Schnellbus, čoln das Schnellboot, postopek das Schnellverfahren, tečaj der Schnellkurs, tek der Schnellgang, tiskalnik der Schnelldrucker, zaviranje die Schnellbremsung, zamrzovanje die Schnellgefrierung)
    hitrejši schneller
    hitrejši od zvoka schneller als der Schall
    postajati hitrejši beschleunigen, schneller werden
  • híter (-tra -o) adj.

    1. veloce, rapido, celere, lesto:
    hitra hoja marcia
    hiter tek corsa veloce, rapida
    hiter, kot bi te veter nosil veloce come il vento
    med. hitra jetika tubercolosi galoppante

    2. (ki nastopi v razmeroma kratkem času) rapido, pronto, tempestoso:
    hitra pomoč pronto soccorso
    hitra smrt morte improvvisa, rapida, istantanea
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pog. biti hitre jeze essere facile all'ira, irascibile
    biti hitrih nog camminare a gran passi
    hitri hod corsa rapida, movimento rapido
  • hod2 [ô] moški spol (-a …) tehnika (gib, tek) der Lauf, der Weg (brusilni Schleifweg, kontaktov Schaltweg); bata: der Hub; der Gang (prosti Leergang)
  • hurdle1 [hə:dl] samostalnik
    zapreka, ovira; fašina, butara protja, pleter, zasilen plot
    zgodovina voz, v katerem so vozili obsojence na morišče

    šport the hurdles tek čez ovire
  • idle1 [áidl] pridevnik (idly prislov)
    brezdelen, nezaposlen, brezposeln; nedelaven, len; ničeven, prazen, nepomemben; nesmiseln, nekoristen
    ekonomija neproduktiven, neizrabljen, mrtev (kapital)
    tehnično ki stoji (stroj), v praznem teku
    agronomija neobdelan

    idle attempt nesmiseln poskus
    ekonomija idle capital mrtev kapital
    an idle compliment prazna pohvala
    idle current prazen tok
    idle curiosity gola radovednost
    idle hands brezposelni delavci
    to lie (ali stand) , idle stati, ne delati (stroj)
    idle motion prazen tek
    idle rumour prazna govorica
    to run idle v prazno teči (stroj)
    idle talk prazen pogovor
    ekonomija idle time zgubljen čas
  • incitātus 3

    1. (v hitro gibanje ali v tek) zagnan, nagnan, pognan: equo incitato se in hostes inmisit Ci. pognal je konja v dir in …

    2. pospešen, hiter, nagel, uren, brz; (enalaga): mundi incitatissima conversio Ci., incitatus latronum impetus Ci.; pren.: tempus viris armis incitatissimum Fl. silno razburjen po junaških bojih, cursus in oratione incitatior Ci., alter (Thucydides) incitatior fertur Ci.; adv.: fluit omnino numerus a primo tum incitatius brevitate pedum, tum proceritate tardius Ci.

    3. metaf. (o čustvih) razburjen, divji, silen: incitatissimum odium Val. Max.
  • īn-spiciō -ere -spexī -spectum (in [praep.], specere)

    I.

    1. (po)gledati, zreti v (na) kaj: Pl., inspicere tamquam in speculum in omnium vitas Ter.; z acc.: speculum Ph., Ap., machina inspectura domos V., cum Romam inspexerit Eos O.

    2. occ. (v kak spis) pogled(ov)ati, vpogled(ov)ati, pregled(ov)ati, preb(i)rati, čitati ga: inspiciebamus Syracusis tabulas societatis Ci., litteras Ci., T., codices Aug., non potuisti leges nostras inspicere Ci., carminis verba sacerdos inspicit O., libros Pl., libros Sybillinos (de aliquā re) L., rationes Traianus ap. Plin. iun., Sen. rh. —

    II.

    1. ogled(ov)ati, pogled(ov)ati, razgled(ov)ati (si), pregled(ov)ati, opazovati: Iuv., Iust., Petr., Suet., testis signo inspecto falsum nos proferre dixit Ci., inspiciendum turibulum poposcisti Ci., nullum vas fuit, quin inspexerit Ci., auditi saepius Caesares quam inspecti T. kot jih je bilo moč videti, (inde omne) inspicitur O. se lahko opazi; z odvisnim vprašalnim stavkom: i., quid deceat Ci., inspice, quid portem O.

    2. occ.
    a) kot kupec ogled(ov)ati (si): cupere se dicit inspicere (candelabrum) Ci., equos opertos i. H., aedes, marsupium Pl., praedium Ci., agrum Col., omnes partes corporis Sen. rh. (sužnja, ki je naprodaj).
    b) kot vedeževalec, žrtvogledec ogled(ov)ati, pregled(ov)ati: Amm., Vitr., simul exta inspexit … haruspex O., inspecta exta T., fibras i. O., ranarum viscera Iuv.
    c) kot zdravnik ali babica pregled(ov)ati, preisk(ov)ati: morbum alicuius Pl., virginem Ambr., inspiciendam se praebere Ambr. (o devici).
    č) kot odposlanec preisk(ov)ati: rem L., sociorum res L.
    d) kot voj. t. t. ogled(ov)ati (si), pregled(ov)ati, razgled(ov)ati: arma, viros, equos L., singulos milites L. moža za možem, milites L., arma militis Ci., classem Auct. b. Alx., singulos (v bolnici) L.

    3. metaf. ogled(ov)ati (si), pregled(ov)ati, preisk(ov)ati, pretehta(va)ti, razmotriti, preudariti (preudarjati), spozna(va)ti: visne te inspiciamus a puero? Ci. tvoje življenje, tek tvojega življenja, tenue est mendacium; perlucet, si diligentius inspexeris Sen. ph. če si jo natančneje ogledaš, mulieris sententiam Pl., mores alicuius Q., ingenia Graecorum Plin., regna sociorum Iust., querelam Petr., fidem O., aliquem familiariter Plin. iun. prijateljsko občevati (družiti se) s kom, aliquem penitus Plin. iun., aliquem propius Sen. ph., inspectus experimentis Col. preizkušen; z odvisnim vprašalnim stavkom: i. quid sit … Sen. ph., quid deceat Q., inspice … an possit fieri vetus sodalis Mart.
  • invogliare

    A) v. tr. (pres. invōglio) spodbuditi, spodbujati; zbuditi, zbujati:
    invogliare l'appetito (stuzzicare) zbuditi tek

    B) ➞ invogliarsi v. rifl. (pres. mi invōglio)
    invogliarsi (di) zaželeti si (kaj):
    invogliarsi di una donna poželeti si žensko
  • jalov (-a, -o) unfruchtbar; živina: galt, Galt- ( das Galtvieh); rastlinstvo, botanika cvet: taub; klas, tudi figurativno obljuba: leer; figurativno prizadevanja: vergeblich, fruchtlos, unnütz; rudarstvo unhaltig; tehnika Blind- (energija der Blindverbrauch, moč die Blindleistung, napetost die Blindspannung, upornost der Blindwiderstand, tok der Blindstrom)
    tehnika jalov tek toter Gang
  • jȅsti jȅdēm
    I.
    1. jesti: jedi dok si gladan; jede kao da je cio, ceo dan kopao; mi moramo svaki dan jesti; sjedimo kod stola i jedemo ručak; što vi to jedete?
    2. razjedati, gristi: rda jede gvožde; nenavidnost ga jede
    3. gristi, pikati: a njega su cijelu noć jele vaške
    4. spodjedati, odnašati: Morava jede plodnu zemlju
    5. jesti hljeb svoj u znoju lica svoga jesti kruh v potu svojega obraza; jesti kome iz ruke biti komu pokoren
    II. jesti se
    1. jesti se: ne živi se da se jede, već se jede da se živi
    2. njegova se jede njegova beseda nekaj velja
    3. jede mi se imam tek
    4. gristi se: jedem se od muke gledajući kako lijeno radiš
    5. sunce, mjesec se jede začenja se sončni, mesečev mrk
  • jeu [žö] masculin igra, igranje; šala; garnitura, vrsta; vmesni prostor; delovanje, funkcioniranje, obrat, pogon

    camarade masculin de jeu tovariš pri igri
    maison féminin de jeu igralnica
    passion féminin du jeu igralska strast
    vieux jeu staromoden
    jeux pluriel en plein air igre na prostem
    jeu d'agrément igra za zabavo
    jeu de bascule guganje
    jeu de cartes, de dés kartanje, kockanje
    jeu de clés serija ključev
    jeu de casseroles garnitura (kuhinjskih) kozic
    jeu de couleurs prelivanje barv
    jeu d'échecs šah (igra)
    jeu d'enfant otroška, otročja igra
    jeu de hasard hazardna igra
    jeu du hasard igra usode
    jeu inutile (technique) prazen tek
    jeu joué že domenjena stvar
    jeu de mots besedna igra
    les Jeux Olympigues olimpijske igre
    jeu de quilles kegljanje
    jeu de scène odrska igra
    jeu de société družabna igra
    au jeu pri igri
    en jeu (technique) v obratu, pogonu
    à deux de jeu z enakimi šansami za zmago (v igri)
    à jeu sûr z zanesljivo šanso za zmago
    de bon jeu odkrit in pošten
    par manière de jeu za šalo
    d'entrée de jeu takoj v začetku
    ce n'est qu'un jeu pour moi to je otročje lahko zame
    c'est un jeu à se rompre le cou to je zelo tvegana igra
    c'est un rude jeu to zna imeti hude posledice
    y aller de bon jeu, de franc jeu (figuré) igrati z odprtimi kartami
    avoir beau jeu de imeti lahko delo
    cacher, couvrir son jeu igrati z zakritimi kartami
    donner beau jeu à quelqu'un komu delo lahko napraviti
    entrer en jeu (figuré) stopiti v igro, nastopiti, vključiti se, začeti delovati
    entrer dans le jeu de quelqu'un pridružiti se komu, stopiti na njegovo stran
    être en jeu (figuré) biti v igri; biti vprašljiv, biti v nevarnosti
    faire le jeu de quelqu'un (figuré) (nehote) komu v korist delati
    se faire un jeu de quelque chose igračkati se s čim
    faire bonne mine au mauvais jeu ne kazati nevolje, molče požreti
    faites vos jeux! igrajte! stavite!
    jouer gros (grand) jeu, un jeu d'enfer visoko igrati, veliko tvegati
    jouer un jeu serré previdno igrati
    montrer son jeu pokazati svoje karte
    se piquer au jeu ne pustiti igre, ne nehati igrati, ne popustiti, ne se pustiti ugnati
    prendre en jeu ne resno vzeti
    tenir jeu dati revanšo
    tirer son épingle du jeu izvleči se iz stiske
    cela passe le jeu to gre (odločno) predaleč
    le jeu n'en vaut pas la chandelle to se ne izplača, to ni vredno truda
    il verra beau jeu! (ironično) bo že videl! bo nekaj doživel!
  • jogging samostalnik
    (lahkoten tek) ▸ kocogás, dzsogging, jogging
  • jouer [žwe] verbe intransitif, verbe transitif igrati (se), šaliti se; z lahkoto delovati

    en jouant, pour jouer za šalo
    en se jouant igraje, z lahkoto
    jouer quelqu'un (figuré) prevarati koga
    jouer avec une arme igrati se z orožjem
    jouer d'un jouet z igračo se igrati
    jouer du violon, du piano igrati na violino, na klavir
    ce bois joue ta les se krivi
    jouer avec sa vie, avec sa santé, avec le feu (tudi figuré) igrati se z življenjem, s svojim zdravjem, z ognjem
    jouer à Bourse špekulirati na borzi
    jouer au grand seigneur igrati velikega gospoda
    jouer un rôle igrati vlogo
    jouer de malheur ne uspeti
    se jouer igrati se
    se jouer de quelqu'un norčevati se iz koga
    se jouer des lois ne se ozirati na zakone
    faire jouer une machine spraviti stroj v tek, v delovanje
    faire jouer les pompes brizgati vodo, gasiti
    faire jouer tous les ressorts vse sile napeti
    faire jouer la corde sensible ubrati občutljivo struno, skušati ganiti
    ne pas jouer (familier) nobene vloge ne igrati
    jouer atout izigrati adut
    jouer à la balle, à cache-cache, aux soldats, aux Indiens, à la petite guerre igrati se z žogo, skrivalnice, vojake, Indijance, vojske
    jouer au billard, aux cartes, aux dés, aux échecs, au basketball, au tennis igrati biljard, karte, kockati, šah, košarko, tenis
    jouer une partie d'échecs igrati partijo šaha
    jouer sa dernière carte vse poskusiti
    jouer la comédie (figuré) igrati komedijo, pretvarjati se
    jouer du couteau (figuré) dobro rabiti nož
    jouer à la fausse compagnie tovariše na cedilu pustiti
    jouer des coudes komolce uporabljati, naprej se (pre)riniti
    jouer à cahier ouvert igrati po notah na prvi pogled
    jouer au plus fin skušati se medsebojno prelisičiti, opehariti
    jouer la surprise hliniti presenečenje
    jouer bien son jeu dobro opraviti svojo stvar
    jouer un jeu dangereux, un mauvais jeu nevarno igro igrati
    jouer gros, grand jeu, un jeu d'enfer visoko igrati, veliko tvegati
    jouer sur la victoire (figuré) veliko tvegati
    jouer 100 francs sur un cheval igrati, staviti 100 frankov na konja
    jouer un jeu serré oprezno igrati, ne pokazati svoje slabe strani
    jouer à jeu sûr, au plus sûr varno, netvegano igrati
    jouer de la mâchoire požrešno jesti
    jouer des mains praskati z nohti, biti si v laseh, prepirati se
    jouer sur les mots dvoumno govoriti
    jouer aux quilles kegljati
    jouer (à) quitte ou double vse na eno karto staviti
    jouer serré previdno, oprezno igrati, figuré previdno se lotiti dela
    jouer un tour à quelqu'un zagosti jo komu
    jouer le tout pour le tout, à tout perdre vse staviti v igro
    jouer va-banque, son va-tout postaviti vse na kocko, vse tvegati, spuščati se v veliko nevarnost
    jouer sa vie življenje tvegati
    jouer des yeux, de la prunelle (zaljubljeno) oči vrteti (zavijati)
  • juniórski

    juniorski razred šp neófitos m pl; fam promesas f pl
    juniorski tek carrera f de neófitos
  • kick1 [kik] samostalnik
    brca
    šport strel (nogomet)
    ameriško spurt; udarec, sunek, sunkovita vožnja; sunek, udarec nazaj (strelno orožje); udarna moč, odporna sila, elan, energija
    ameriško, sleng opojnost alkoholne pijače; dražljaj, mik
    ameriško ugovor, očitek, pritožba
    britanska angleščina, sleng kovanec za 6 penijev
    britanska angleščina najnovejša moda

    ameriško to get a kick out of uživati v čem
    sleng to get the kick biti vržen iz službe
    for kicks le za šalo
    that cocktail has got a kick ta koktajl ima nekaj v sebi
    he's got a kick pijan je
    to give a kick to pognati kaj v tek
    to have no kick left biti na koncu svojih moči
    to have the kick on one's side imeti srečo
    let's have one more kick! poskusimo še enkrat!
    more kicks than halfpence več graje kot hvale
    šport free kick prosti strel (nogomet)
  • kolebnica samostalnik
    (športni pripomoček) ▸ ugrókötél, ugrálókötél
    preskakovati kolebnico ▸ ugrókötelet átugrik, ugrálókötelet átugrik
    zavihteti kolebnico ▸ ugrókötelet hajt, ugrálókötelet hajt
    vrtenje kolebnice ▸ ugrókötélhajtás
    vaja s kolebnico ▸ ugrókötél-gyakorlatok
    skakati s kolebnico ▸ ugrókötelezik, ugrálókötelezik
    skakati čez kolebnico ▸ ugrókötéllel szökdel, ugrálókötéllel szökdel
    tek s preskakovanjem kolebnice ▸ ugrókötél átugrása haladás közben
  • kratka proga ženski spol die Kurzstrecke
    letalstvo let na kratki progi der Kurzstreckenflug
    tek na kratke proge šport der Kurzstreckenlauf
    tekač na kratke proge šport der Kurzstreckenläufer