Franja

Zadetki iskanja

  • chou1 [šu], pluriel choux, masculin zelje, kapus; ohrovt; figuré srček, ljubček

    mon chou, mon petit chou srček moj
    ce pauvre chou ta revček
    bout masculin de chou otročiček
    chou pour chou milo za drago, kakor ti meni tako jaz tebi
    chou blanc, cabus, pomme belo, glavnato zelje
    chou de Bruxelles brstnati ohrovt
    chou à la crème tortica s smetano
    choux farcis polnjeno zelje, sarma
    chou frisé ohrovt
    chou de Milan kodrasti ohrovt
    chou rouge rdeče zelje
    chou vert zimski vrtni ohrovt
    chou de ruban velik vozel z več petljami iz traku ali blaga
    choux fourragers krmilno zelje
    soupe féminin aux choux zeljnata juha
    tête féminin de chou zelnata glava; figuré tepec
    feuille féminin de chou (figuré) spis, časopis slabe vrednosti
    aller planter des, ses choux umakniti se na deželo
    s'entendre à quelque chose comme à ramer des choux pojma ne imeti o čem
    être bête comme chou biti neumen ko noč
    être dans les choux biti v zadregi, v stiski, pasti pri izpitu, biti zadnji pri razvrstitvi
    entrer dans le chou (figuré) zobe pokazati, trčiti skupaj s kom
    ce n'est pas le tout que des choux, il faut du lard avec (figuré) glavno še manjka
    faire chou blanc (figuré) zaman kaj storiti, imeti smolo
    faire ses choux gras de izvleči korist, dobiček iz
    faire bien valoir ses choux znat uveljaviti svoje vrline
    ménager la chèvre et le chou (figuré) gledati, da je volk sit in koza cela
    rentrer dans le chou à quelqu'un (populaire) ostro koga napasti, grdó z njim ravnati
  • chouchou, te [šušu, t] masculin, féminin ljubljenček, -nka, miljenček, -nka

    ce professeur n'a pas de chouchous ta profesor nima miljenčkov
    être la chouchoute de la maitresse biti miljenka pri učiteljici
  • chronicus 3 (gr.χρονικός) časoven: libri chronici Gell., ali subst. chronica -ōrum, n (τὰ χρονικά) Plin., Gell. zgodovinske knjige, napisane po časovnem zaporedju, letopisi, kronika; morbi chronici (medic.) Cael., Isid. dolgotrajne, kronične bolezni.
  • ci [si] adverbe tu, tukaj

    les témoins ci-présents tu navzoče priče
    ci-annexé v prilogi
    ci-après dalje spodaj, niže, pozneje
    ci-contre poleg, nasproti, na drugi strani
    ci-dessous (tu) spodaj
    ci-dessus (tu) zgoraj
    ci-devant prej; prejšnji
    ci-gît tukaj počiva
    ci-inclus, e, ci-joint, e priložen, v prilogi
    cet homme-ci ta(le) človek
    à cette heure-ci ob tej uri
    de-ci de-là tu pa tam
    par-ci par-là tu in tam, od časa do časa
    comme ci comme ça (familier) tako tako, kolikor toliko
    faire ci et ça (familier) napraviti to in ono
    trois mètres de drap à 50 francs ci 150 francs trije metri sukna po 50 frankov znese (je) 150 frankov
  • cieō -ēre, cīvī, citum (prim. gr. κίω grem, κινέω gibljem, gonim, κῑ́νυμαι gibljem se, lat. citus, citāre, sollicitus)

    1. ganiti (gibati), premakniti (premikati): orbis cietur Ci. se giblje, inanimum est omne, quod pulsu agitatur externo; quod autem est animus, id motu cietur interiore et suo Ci., puppes sinistrorsum citae H. naravnane, obrnjene na levo; pren.: ingentem molem irarum ex alto animo c. L. silno moč strasti iz globočine duše dvigniti; occ.
    a) izraz pri šahu: calcem ciere Pl. kamenček potegniti, vleči.
    b) jur.: herctum (sup. glag. hercīscō) ciere Ci. dediščino deliti.
    c) voj.: pugnam ciere (skoraj samo o poveljniku ali prvoborcu) boj v tek spraviti (spravljati), boj spodbuditi (spodbujati), spet in spet pričenjati ali podžigati, vzdrževati, ne odnehati od boja: principes utrimque pugnam ciebant L., pauci... penetravere ad Porum acerrime pugnam cientem Cu., Sacrovir... pugnam pro Romanis ciens T., hi sude pugnas... cient Sil., bellum (= pugnam) inter primores duces acerrime c. Iust.
    č) stres(a)ti, pretres(a)ti, vzburkati: absurdoque sono fontīs et stagna cietis Poeta ap. Ci., loca vocibus... sonituque cientur Lucr., tonitru caelum omne ciebo V., c. imo aequora fundo V., (mare) venti et aurae cient L.

    2. osebe poz(i)vati, (po)klicati: aere (s trobljo) c. vivos V., Narcissum T., singulos nomine ciens T., lugubri voce Acerbam ciet Iust.; poseb. duhove rotiti: certis carminibus cieri ab inferis animas Lact.; occ.
    a) na pomoč (po)klicati: nocturnosque ciet manes carminibus V., luctificam Alecto dirarum ab sede dearum infernisque tenebris ciet V., vipereasque ciet Stygia de valle sorores (= Furias) O., non homines tantum, sed foedera c. L. za pričo poklicati.
    b) klicati, poz(i)vati na vojsko ali na boj, na vojsko (s)klicati ali zb(i)rati: Vell., Sil., Amm., ab ultimis subsidiis cietur miles L., ad arma ciere L., primores Argivorum coeperat ad sese Troia ciere viros Cat., ad belli munia militem c. T., quos (Germanos) cum maxime Vitellius in nos ciet T.

    3. pren.
    a) po imenu klicati, imenovati: Lucr. idr., animam... magna supremum voce ciemus V., triumphum (= „io triumphe“) nomine c. L., „triumf“ vpiti, modo nomina singulorum, modo centuriam T.; drž.pr.: patrem ciere L. očeta imenovati, consulem patrem, avum L. konzula za očeta, deda imenovati.
    b) vzbuditi (vzbujati), dvigniti (dvigovati), povzročiti (povzročati), povod dajati čemu, delati kaj: ex corporis totius natura... varios motus cieri Ci., qui tantas iam nunc procellas, proelia atque acies iactando inter togatos ciet L., c. seditiones, vanos tumultus L., bellum L., Iust. začenjati, belli simulacra V. navidezni boj, stragem V. poboj izvršiti, Martem V., terrores Sen. tr., mare acriore vento concitatum fluctus ciere Cu., lacrimas c. V. solze točiti; poseb. kak glas zagnati: Ph., Vell., voces varias Lucr., voces truces Ap., tinnitūs V., tenues tinnitūs aere Cat. žvenkljati, gemitūs V. vzdihovati, singultus ore Cat. ihteti, longos fletus V. dolgo jokati, mugitūs V. (za)rjuti, raucum murmur V. votlo žuboreti; occ. medic. vzdražiti, omečiti, pospešiti (pospeševati), (po)gnati na kaj (npr. na vodo): alvum Col., Plin., cita alvus Cels. driska, ciere menses (menstrua) Plin., menses et sudores Plin., urinas Plin.

    Opomba: V zloženkah prestopi ta glagol pogosto v 4. spregatev, npr. acciō (conciō) -īre -īvī -ītum; pesniki in poznejši pisci so od tod tvorili oblike nezloženega glag.: cio Mart., cit Col., cimus Lucr., ciant, ciuntur Ap.
  • cílj aim, end; object, vojska objective; scope; view; purpose; goal, mark; (tarča) target, butt, mark; (dirkalni, šport) winning post; (življenjski, željá) goal; (potovanja) destination; (stremljenje) aspiration

    brez cílja aimless, purposeless, without aim or end
    za ta cílj to this end
    mimo cílja beside (ali wide of) the mark
    doseči svoj cílj to attain (ali to secure) one's end, to achieve one's purpose, to attain one's objectives, to gain one's end(s), to reach one's goal, ZDA to get there; to carry one's point
    imeti za cílj to aim at
    ima visok cílj he is aiming high
    doseči cílj svojih želja to attain the object of one's desires
    iti za svojim cíljem, zasledovati svoj cílj to pursue one's end (ali one's aim)
    iti, priti skozi cílj šport to breast the tape
    postaviti cílj to set an aim
    postaviti si za cílj to aim at
    vzeti si za cílj to make it one's business (to)
    zadeti cílj to hit the mark
    zasledovati preveč cíljev to have too many irons in the fire
    pogoditi cílj to pinpoint
    zgrešiti cílj to miss the mark
    vojaški cílji so bili bombardirani military targets (ali objectives) have been (letalsko) bombed, (artilerijsko) shelled
    priti na cílj svojega potovanja to reach the end (ali the destination) of one's journey, to reach one's journey's end
  • cire [sir] féminin vosek; loščilo (za parket); voščena sveča

    cire à cacheter, d'Espagne pečatni vosek
    cire vierge natopljen vosek
    cire d'oreilles ušesno maslo
    cachet masculin de cire voščen pečat
    figurine féminin de cire voščena figurica
    personnages masculin pluriel en cire osebe iz voska (v muzeju)
    c'est une cire molle (figuré) to je človek, ki si da zelo vplivati
    être jaune comme cire biti rumen ko vosek
    être égaux comme de cire biti si podoben ko jajce jajcu
    on le manie comme de ta cire z njim lahko vse narediš
  • classe [klas] féminin razred; kategorija; stan; vojaški letnik; učilnica; pouk

    classe cabine, de luxe, touriste kabinski, luksuzni, turistični razred
    classe de dessin, de musique risalnica, glasbena učilnica
    classe dirigeante, gouvernante vodilni, vladajoči razred
    classe d'hisioire zgodovinska (šolska) ura
    classe bourgeoise, moyenne meščanski, srednji stan
    classe ouvrière, laborieuse delavski, delovni razred
    classe des salaires plačilni razred
    camarade masculin de classe sošolec, šolski tovariš
    haine féminin de(s) classes razredno sovraštvo, razredni boj
    journal masculin de classe šolski dnevnik, razrednica
    livre masculin de classe šolska knjiga
    petites, hautes classes nižji, višji razredi
    rentrée féminin des classes začetek šole (v jeseni)
    société féminin sans classes brezrazredna družba
    salle féminin de classe učilnica, razred
    soldat masculin de deuxième classe, un deuxième classe vojak brez čina
    sortie féminin des classes sklep šolskega leta
    de grande classe velikega formata
    de première classe prvorazreden, prvovrsten
    aller, être en classe hoditi v šolo
    avoir de la classe (familier) biti zelo imeniten, odličen
    cet acteur a de la classe ta igralec je odličen
    entrer en classe de première vpisati se v prvi razred
    être de la classe svojo (vojaško) službo imeti kmalu, še istega leta za seboj
    lui et moi, nous sommes de la même classe on in jaz sva istega letnika, iste starosti
    être bon pour la classe biti sposoben za vojaško službo
    être attentif en classe biti pazljiv pri pouku
    faire la classe učiti, poučevati
    faire ses classes obiskovati šolo; opravljati svojo vojaško službo
    partir en classe oditi, iti v šolo (k pouku)
    redoubler, sauter une classe ponavljati, preskočiti razred
    répartir par classes razvrstiti, razdeliti v razrede
    la classe se termine à midi pouk se konča opoldne
    dédoubler une classe razpoloviti razred
  • Claudius (vulg. Clōdius) 3 Klavdij(ev), Klodij(ev), ime prvotno sab. rodu, ki se je l. 504 pod Ato Klavzom (Atta Clausus = Appius Claudius) priselilo v Rim in bilo sprejeto med patricije; rod je bil slaven po stanovitnosti in odločnosti, nič manj pa tudi po ošabnosti in sovraštvu do plebejcev. Pozneje se je od njega odcepila ter poplebejila veja (njen najimenitnejši rod so bili Marcellī) in nekateri Klavdiji so se imenovali Clōdiī. Izmed patricijskih Klavdijev so najznamenitejši:

    1. Appius Claudius Sabinus Apij Klavdij Sabin(ec), ki se je l. 504 preselil v Rim: L., T., Suet.

    2. njegov sin Appius Claudius Sabinus, konz. l. 471: L.

    3. Appius Cl. Regillensis Crassus Apij Klavdij Regilski Kras, sin 2., decemvir l. 450, znan po svojem silovitem ravnanju z Virginijo: L.

    4. App. Cl. Crassus, diktator v vojni s Herniki l. 362: L.

    5. Ap. Cl. Caecus (Slepi), ki je kot cenzor l. 312 zgradil cesto, poimenovano po njem via Appia, in vodovod; prvi znani rim. prozaik, sloveč tudi zaradi govora, s katerim je l. 281 preprečil premirje s Pirom: Ci., L., Sen. ph., T. idr.

    6. P. Cl. Pulcher Publij Klavdij Pulher, sin 5., kot konz. l. 249 je dal pri Drepanu potopiti svete kokoši: Ci., L. epit., Val. Max., Gell.

    7. iz rodbine Pulhrov so poseb. znani še trije bratje
    a) App. Cl. Pulcher, z Lukulom l. 70 v Aziji, Ciceronov nasprotnik; l. 49 je s Pompejem bežal pred Cezarjem in umrl na Evbeji: Varr., Ci., Lucan., Gell.
    b) C. Cl. Pul. Gaj Klavdij Pulher, l.56 propretor v Aziji: Ci.
    c) P. Clodius Pul. Publij Klodij Pulher, ki se je s Ciceronom zasovražil od svoje blaznosti v svetišču dobre boginje (Bona Dea) ter kot tr. pl. l. 59 izpeljal pregon svojega nasprotnika; l. 53 ga je kot kandidata za konzulstvo Milon pri pouličnem spopadu ubil: Ci., Vell., Suet. Njegova sestra Clōdia Klodija s priimkom Quadrantāria Kvadrantarija (gl. quadrantārius), poročena s Kvintom Metelom Celerom, huda Ciceronova sovražnica, je bila ljubica Marka Celija in Katúla: Ci.

    8. neko Klavdijo Kvinto (Claudia Quinta) omenjajo: Ci., L., Val. Max., Aur. Kot književniki so vredni omembe:

    9. Claudius Klavdij, ki je polatinil gr. pisane letopise Gaja Acilija Glabriona; prevod je bil Liviju zgodovinski vir: L.

    10. Q. Cl. Quadrīgārius Kvint Klavdij Kvadrigarij, rim. letopisec, Sulov in Sizenov sodobnik, tudi vir Liviju, ki ga kratko imenuje Claudius: L., Vell., Gell.

    11. Cl. Mamertīnus Klavdij Mamertin
    a) sicer neznan govornik ob koncu 3. st. po Kr., napisal (ohranjen) hvalilni spis na cesarja Maksimijana in njegovega sovladarja Dioklecijana.
    b) govornik v 2. pol. 4. st. po Kr., napisal (ohranjeno) zahvalnico ces. Julijanu, ki mu je podelil konzulstvo: Amm. Za druge veje tega rodu (npr. za Marcele, Nerone) prim. ta gesla. Neronovega rodu je Tib. Claudius Drusus Nero Germanicus Tiberij Klavdij Druz Neron Germanik, kot (4.) rim. cesar (od l. 41 do 54 po Kr.) kratko imenovan Claudius, roj. l. 10 pred Kr. v Lugdunu, zastrupljen od svoje žene Agripine: Sen. ph., Plin., T., Suet. Kot adj. Claudius (Clōdius) 3 Klavdijev (Klodijev): gens L., tribus L., V., Serv. okraj na fidenskem ozemlju, via Cl. O. stranska cesta Kasijeve ceste (via Cassia) v južni Etruriji, aqua Cl. Suet., Front. od Kaligule začeti in od ces. Klavdija zgotovljeni vodovod, lex Cl. (ces. Klavdija) T., leges Clodiae (ljudskega tribuna Klodija) Ci., porticus Claudia Mart. Od tod nadaljnje tvorbe: Claudiānus 3 Klavdijev: castra (Apija Klavdija Pulhra) L., cometes Sen. ph. za ces. Klavdija vidna, tempora (ces. Klavdija) T.; vulg. Clōdiānus 3 Klodijev (= ljudskega tribuna Klodija): crimen (njegov uboj) Ci., operae (njegovi pomagači) Ci., incendia (od njega povzročeni) Ci.; redko Claudiālis -e Klavdijev (= ces. Klavdija): flamonium T.
  • coco [kɔko] masculin (= noix féminin de coco) kokosov oreh; familier jajce; populaire, péjoratif komunist; féminin, familier kokain; masculin, péjoratif nesimpatična oseba; populaire glava; vrsta pijače; (familier)

    à la noix de coco, à la noix čuden
    ce pauvre coco est fatigué ta revček (= otrok) je utrujen
    mon coco! moj srček! (o otroku)
    coco déplumé (populaire) plešasta glava
    un drôle de coco čudak
    n'avoir rien dans le coco (populaire) imeti prazen želodec, biti tešč
    avoir le coco fêlé (populaire) biti prismojen
    dévisser le coco à quelqu'un (populaire) zadaviti koga
  • Coela -ōrum, n: L. ali Coela Euboeae (τὰ κοῖλα τῆς Εὐβοίας): Val. Max. (Evbejske) Kele, primorska pokrajina na Evbeji.
  • cōgnōscō -ere -gnōvī -gnitum (cum in gnōscere, gl. nōscō in prim. γι-γνώσκω)

    1. (s)pozna(va)ti, (v logičnem pf. tudi =) poznati, vedeti, znati; (o osebah): ne cognoscerentur, involutis capitibus ad necem rapiebantur Ci., eam personam e cotidiana vita cognostis Ci., c. puerum in ludo N. seznaniti se z dečkom pri igri, matrem visu V., aliquem sermone ab ipso Ph.; (o stvareh): cognoscite Metelli litteras Ci., c. edictum Ci., corpora tactu Lucr., amnem assiduo venatu V.; (o abstr.): totam vitam, naturam moresque hominis ex ipsa legatione cognoscite Ci., si meam modestiam cognostis Ci. če poznate, c. acerrimi viri praestantem prudentiam N., naturam alicuius S., casus c. nostros V.; z odvisnim predikatom: disertissimum cognovi avum tuum Ci., Galliam sibi inimicam cognovit C., domus atque villas in urbium modum exaedificatas c. S.; predikatno določilo nadomeščeno z gen. ali abl. qualitatis: aliquem magnae inter Gallos auctoritatis cognovisse Ci., aliquem paratissimo animo cognovisse Ci. occ.
    a) spozna(va)ti = zopet spozna(va)ti, prizna(va)ti za svoje: ostendimus Cethego signum: cognovit Ci., introductus est Statilius: cognovit manum suam Ci., c. inimicos suos S., hominem facie L., cuius erat facies, in qua mater paterque cognosci possent O.
    b) pred sodiščem spozna(va)ti = istovetnost osebe prizna(va)ti, izprič(ev)ati: cum eum Syracusis amplius centum cives Romani cognoscerent Ci.
    c) (evfem.) (s)poznati se s kom, (s)poznati koga (o spolnem občevanju), telesno združiti se s kom: virum cognovit adultera virgo O., Octavius Pontiam stupro cognitam interfecerat T., tacito iam cognita furto Deidamia mihi Stat.; eum ephebum Temni cognosces Ci. (dvoumno!).

    2. pren. zazna(va)ti, opaziti (opažati), uvide(va)ti, spozna(va)ti, izvedeti, poizvedovati: nomen numquam auditum et cognitum Ci., cognita morte Trebonii Ci. ko se je izvedela smrt, hoc responso cognito N. na ta odgovor, re cognitā Ci. ko se je izvedelo; pleraque cognitū digna T.; ut ex Fannio cognovistis Ci. kakor ste slišali od Fanija, c. certiora ex aliquo Cu., ab Remis C., id a Gallicis armis C. po galskem orožju; pogosto logični pf. = poznati: si recte vestram prudentiam cognovi Ci., me, cuius fidem cognoverant Ci. so poznali, quod Divitiaci fratris summum in populum Rom. studium... cognoverat C. Sklada se
    a) z ACI: Attici nostri te valde studiosum esse cognovi Ci. ep., postquam propinquos tuos (eos) esse cognovit N., signo detracto cognoscit sibi pereundum esse N., ab his cognoscit non longe ex eo loco oppidum Cassivellauni abesse C., id factum esse ex suis hospitibus cognoverant S.; v pass. z NCI: res falsa esse cognoscitur Ci., cognitus Iphicli surripuisse boves Pr. zasačen; redko s pt.: multo aliter rem publicam se habentem cognovit H. je našel v drugem stanju; v absolutnem abl. cognitō (potem) ko se je izvedelo: cognito vivere Ptolomaeum L., ex agrestibus cognito hostium naves ad Aethaliam stare L.
    b) z odvisnim vprašanjem: cognoscite nunc, quae potestas decemviris... detur Ci., id quantae saluti fuerit universae Graeciae, bello cognitum est Persico N. se je pokazalo v perz. vojni, cognoscendi, quid fieret, facultas C., id socordiane an casu factum sit, parum cognovi S.; v absolutnem abl.: nondum cognito, qui fuisset exitus in Illyrico T. ko se še ni izvedelo.
    c) z de: nunc cognosce de Bruto Ci. ep., ibi cognoscit de Clodii caede C., consul ex multis de hostium adventu cognovit S.

    3. occ.
    a) poizvedeti (poizvedovati): per exploratores cognoscit montem a suis teneri C., iis ducibus iter cognoverant C., qualis esset natura montis, qui cognoscerent, misit C., c., quae Avarici agerentur C., c. situm castrorum C., magnam multitudinem convenisse hostium in fines Pictonum litteris nuntiisque cognoscit Hirt., iter hostium ex perfugis c. S.
    b) preisk(ov)ati, pretres(a)ti, preudariti (preudarjati), premisliti (premišljati), presoditi; najprej splošno: accipe et cognosce signum Pl., operae pretium est legem ipsam cognoscere Ci., c. numerum tuorum militum reliquiasque Ci.; potem o gledališkem občinstvu: favete, adeste aequo animo et rem cognoscite Ter.; o sodnem postopanju = preisk(ov)ati, zasliš(ev)ati: c. controversias C., si qui perperam iudicasset, se cogniturum, cum cognovisset, animadversurum Ci., consules causam cognorunt Ci., a recuperatoribus causa cognoscitur Ci., causā cognitā capitis absolutus est N. po končani preiskavi; pogosto z de: consules de agro Campano separatim cognoscerent Ci., nunc de hac pecunia cognoscite Ci., cognoscere statuereque de controversiis regum L., c. de servo corrupto Icti.; redkeje o zagovorniku: ut rem tantam tot controversiis implicatam possem cognoscere Ci., causas diligenter penitusque c. Ci.
    c) kaj proučiti (proučevati), (pre)brati (prim. gr. ἀναγιγνώσκω): litteras Ci., N., Demosthenem totum Ci., hunc librum cum ephori cognovissent N., quibus cognitis N. ko je to prebral, c. tibellum Suet. Od tod adj.

    1. pt. pr. cōgnōscēns -entis spoznavajoč koga, kaj: sui Corn.; adv. cōgnōscenter zaznavno, razločno: It.

    2. pt. pf. cōgnitus 3
    a) (po)znan: cognita clementia tua Ci., homo per se cognitus Ci. = homo novus, Aedui egregia virtute erant cogniti C., hoc non auditum, sed cognitum praedicamus N. po lastni poizvedbi (izkušnji), quanta sit herbarum potentia, nulli quam mihi cognitius O., magis hoc, quo sunt cognitiora (mala nostra), gravant O., tibi haec fuisse et esse cognitatissima ait phaselus Cat.
    b) occ. preizkušen, potrjen: homo virtute cognita et spectata fide Ci., homo in rebus iudicandis cognitus Ci., multarum rerum experimentiā cogniti T.

    Opomba: Kontr. obl. iz perfektovega debla: cōgnōstī, cōgnōstis, cōgnōrim, cōgnōris, cōgnōrit, cōgnōram, cōgnōssem, cōgnōssent, cōgnōsse, cōgnōrō, pogosto pri Ci. idr. Cōgnōscin = cōgnōscisne: Pl.
  • coiffer [kwafe] verbe transitif pokri(va)ti glavo, nositi na glavi; (po)česati, (s)frizirati; vieilli zapeljati, zavesti

    coiffer l'enfant d'un béret posaditi otroku bareto na glavo
    il coiffe un chapeau mou on nosi mehek klobuk
    ce chapeau coiffe bien ta klobuk dobro pokriva glavo
    coiffer son mari (figuré) varati moža
    coiffer quelqu'un komu v glavo iti (vino)
    se coiffer (familier, figuré) opijaniti se
    se coiffer d'un chapeau pokriti se s klobukom
    se coiffer de quelqu'un (familier) zagledati, zaljubiti se v koga
    se faire coiffer dati si pristriči lase
    coiffer sainte Catherine s 25 leti (še) ne imeti moža, obsedeti
    (familier) le bureau central coiffe les comités locaux centralni biro nadzoruje, vodi krajevne odbore, ima oblast nad njimi
    coiffer sur le poteau (sport, figuré) za glavo prehiteti tekmece pri cilju
  • colique [kɔlik] féminin, médecine kólika, ščipanje, zvijanje v trebuhu; driska

    colique hépatique, néphrétique žolčna, ledvična kolika
    colique de miserere kolika zaradi stisnjenih črev
    quelle colique! kakšna môra (je ta človek) !
    avoir la colique (populaire) bati se; populaire imeti drisko
    donner la colique à quelqu'un (familier) iti komu na živce
  • coller [kɔle] verbe transitif na-, pri-, zlepiti; postaviti tik ob; prevleči, impregnirati s klejem; čistiti (vino); vtakniti, dati v; verbe intransitif prilepiti se (à quelque chose na kaj); tesno se oprijemati; popolnoma ustrezati; populaire gladko, v redu iti

    coller quelque chose à quelqu'un naložiti komu kaj
    coller quelqu'un au mur koga ob zid postaviti (za ustrelitev); zadržati (un élève učenca po pouku v šoli)
    coller un candidat vreči kandidata na izpitu
    il a été collé à son bachot padel je pri maturi
    coller un élève staviti dijaku težko vprašanje, na katerega ne more odgovoriti
    coller une gifle à quelqu'un prisoliti komu zaušnico
    coller quelqu'un dans la prison vtakniti koga v ječo
    cette description colle à la réalité ta opis ustreza resničnosti
    se coller prilepiti se, oprijemati se; živeti v divjem zakonu
    (populaire) ça colle! dobro, v redu je!
  • cōlȳphia (cōlȳfia, cōlīphia) -ōrum, n (gr. τά κωλύφια) menda koščki gnjati (prim. cōlēfium), hrana za atlete (rokoborce): Pl., Mart., Iuv.
  • Comāna -ōrum, n (Κόμανα) Komane,

    1. Comāna Pontica (Κόμανα τὰ Ποντικά) Pontske Komane, bogato pontsko mesto s svetiščem Artemide Tavrske, ki ga je postavil Orest: Auct. b. Alx., Plin.

    2. Comāna Chrysē (Κόμανα Χρυσῆ) Zlate Komane (El Bostan), mesto v kapadoški Kataoniji, prav tako s svetiščem Artemide Tavrske, ki ga je baje postavil Orest: Auct. b. Alx., Plin. Od tod preb. Comānēnsēs -ium, m Komanci: Cod. I.
  • comme [kɔm]

    1. adverbe kot, kakor; kako

    2. conjonction (ravno) ko, v trenutku ko; ker

    il pense comme moi on misli kot jaz
    comme il est grand! kako velik je!
    comme cela, comme ça tako, na ta način; potemtakem
    par un temps comme ça v takem vremenu
    comme ci comme ça (familier) tako tako, ne dobro ne slabo
    comme qui dirait tako nekako (kot); kot da bi
    j'ai aperçu comme qui dirait un éclair videl sem nekak blisk
    comme de raison, comme de juste kot je prav
    comme si kot če
    comme si de rien n'était kot da se ni nič zgodilo
    tout comme popolnoma, prav tako kot
    (familier) c'est tout comme to je isto, to je vseeno, ni nobene razlike
    comme on fait son lit on se couche kakor si boš postlal, tako boš spal
    comme j'avais faim ker sem bil lačen
    comme il faut kot treba, familier fin
    une personne très comme il faut odlična, fina oseba
    comme tout zelo, silno
    c'est gentil comme tout, cette chambre to je nekaj zelo lepega, tale soba!
    (familier) comme vous y allez! pretiravate!
    Dieu sait comme ne ve se kako
    il faut voir comme! in (to) kako!
    cela fait quelque chose comme 500 francs to znese približno 500 frankov
    comme quoi iz česar sledi; kar dokazuje; češ da
    j'arrivai comme il partait prispel sem, ko je (on) ravno odhajal
  • commencer [kɔmɑ̃se] verbe transitif začeti, začenjati; stati na začetku; načeti (kruh); nastopiti (potovanje); verbe intransitif začeti se

    commencer un débat začeti debato
    j'ai dit en commençant v začetku sem rekel
    commencer à (de) parler začeti govoriti
    je commence à en avoir assez počasi mi je tega dovolj
    cela commence mal to se slabo začenja
    commencer par écrire začeti s pisanjem, najprej pisati
    commence par apprendre ta leçon, tu feras ton devoir après najprej se nauči lekcijo, nato boš naredil nalogo
  • comment [kɔmɑ̃] adverbe kako

    comment cela? kako to?
    comment donc! no torej
    n'importe comment vseeno kako
    mals comment donc! samoumevno!
    voici comment takole
    (populaire) comment qu'elle est cette maison? kakšna je ta hiša?
    le comment način, sredstvo
    les pourquoi et les comment (vprašanja) zakaj in kako