Franja

zdéti se to seem; to appear; to look (like); to have the air (of)

zdi se mi it seems to me
zdi se (kazno je, kaže) it seems, it would seem
to se mi zdi zelo čudno I find that very strange
naj se zdi še tako čudno, nenavadno strange as it may appear
tako se zdi (tako je videti) so it seems
kot se vse zdi as it seems, to all appearances
kot se zdi (kot je videti) apparently, seemingly
zdi se, da bo deževalo it looks like rain
zdi se mi znan I think I know him
zdi se, da je bolan he seems to be ill
zdi se, da pomoč ni potrebna it seems there is no need of help
ni se mi zdel posebno inteligenten he did not strike me as being particularly intelligent
meni se zdi (= jaz mislim) I think, in my opinion
kakor se ti zdi primerno as you think proper (ali fit)
zdi se, da jaz (ti, mi... itd.) I (you, we... etc) seem to...
zdi se, da to verjamete (verjamejo) you seem (they seem) to believe it
zdi se, da tega ne more zanikati it seems that he cannot deny it
zdi se, da jabolka tu ne rastejo apples do not seem to grow here
ta vest se zdi resnična this news rings true

zdôlaj abajo; debajo

tam (tu) zdolaj allá (aquí) abajo
glej zdolaj! véase más abajo (ali más adelante)
od zdolaj navzgor hacia arriba

zdravil|o srednji spol (-a …) das Medikament, das Arzneimittel, die Medizin, die Arznei, das -mittel (proti vročini Fiebermittel, domače Hausmittel, ljudsko Volksheilmittel, za vse Allheilmittel, Allerweltsmittel, za oči Augenmittel, proti glistam Wurmmittel, za srce Herzmittel, za živce Nervenmittel)
predpis zdravila die Verordnung (eines Mittels)
vzorec zdravila das Ärztemuster
knjiga zdravil das Dispensatorium, das Arzneibuch
prodaja zdravil der Arzneimittelverkauf
prodaja zdravil brez recepta der Handverkauf
pretirana uporaba zdravil der [Arzneimittelmißbrauch] Arzneimittelmissbrauch, [Medikamentenmißbrauch] Medikamentenmissbrauch
odvisen od zdravil medikamentensüchtig, medikamentenabhängig
omarica za zdravila das Medizinschränkchen
zastrupljenje z zdravilom, toksično delovanje zdravila die Medizinalvergiftung
figurativno tu ni zdravila dagegen ist kein Kraut gewachsen

zgodíti se suceder, ocurrir; pasar; acaecer, acontecer, tener lugar

kaj se je zgodilo? ¿qué ha pasado?, ¿qué ha ocurrido?
naj se zgodi, kar hoče pase lo que pase; ocurra lo que ocurra
zgodi se tvoja voja! ¡hágase tu voluntad!
zgodila se mi je krivica se me ha hecho una injusticia
kot da se ni nič zgodilo como si no hubiera pasado nada

zgrábiti (-im)

A) perf.

1. rastrellare insieme

2. afferrare, ghermire, agguantare; prendere:
zgrabiti koga za vrat afferrare qcn. per la collottola
zgrabiti s kremplji artigliare, ghermire
zgrabiti z zobmi addentare
rib. zgrabiti za vabo abboccare

3. acchiappare; catturare; beccare:
zgrabiti begunca acchiappare il fuggitivo
zgrabiti sovražnikove vojake catturare soldati nemici

4.
zgrabiti za delo mettersi al lavoro
zgrabiti za vesla mettersi a remare

5. pren. prendere, cogliere; prendere la voglia, venir voglia:
človeka zgrabi groza, hrepenenje, jeza si è colti dall'orrore, dalla brama, dalla rabbia
zgrabil ga je kašelj ebbe un attacco di tosse
kaj te je zgrabilo, da si vse pustil cosa ti ha preso da abbandonare tutto?

6. pren. turbare, commuovere, incantare; coinvolgere, trascinare:
zgrabila ga je prijateljeva nesreča fu turbato dalla disgrazia dell'amico
pesem človeka zgrabi dal canto si è coinvolti
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. zgrabiti bika za roge tagliare la testa al toro
pren. zgrabiti vsako priložnost sfruttare ogni occasione
pren. zgrabiti zadevo pri glavi partire dall'essenziale
pren. zgrabiti kaj s prave strani (di scrittore) presentare, rappresentare qcs. dalla parte giusta
pren. zgrabiti za orožje, za puško prendere, impugnare le armi, iniziare la lotta
pren. zgrabiti za krmilo assumere il comando, la gestione
pren. zgrabiti koga za ušesa tirare le orecchie a qcn., castigare qcn.
pren. trdo zgrabiti koga trattare qcn. con grande severità
zgrabiti pri srcu, v križu sentire una fitta al cuore, alla schiena
pren. če mu prst ponudiš, pa roko zgrabi tu gli offri un dito e lui ti afferra la mano

B) zgrabíti se (-im se) perf. refl. scontrarsi, venire alle mani

znájti se s'y retrouver, s'orienter, se débrouiller

povsod se znajti être un homme universel
tu se ne znajdem je suis perdu (ali désorienté) ici, je m'y perds

znàn connu

dobro znan bien connu
splošno znan notoire, public
svetovno znan connu de tout le monde, universellement connu, de renommée universelle
kot je znano comme on (le) sait
znan je, da on sait que, il est connu que
ali vam je to znano? êtes-vous au courant de cela?, avez-vous connaissance de cela?
gotovo ti je znano, da tu sais sans doute que, tu n'es pas sans ignorer (ali sans savoir) que
splošno znano je, da c'est un fait connu, tout le monde sait que, personne n'ignore que
biti znan s kom (bien) connaître quelqu'un

znótraj

A) adv. dentro, di dentro, internamente:
deblo je znotraj trhlo il tronco è marcio di dentro
pog. nekaj tu znotraj mi pravi, da ga ne bo qualcosa qua dentro mi dice che non verrà

B) znótraj prep. dentro, entro, in; nell'ambito di:
hiše znotraj obzidja le case dentro la cinta
zadrževati se znotraj stavbe trattenersi nell'edificio
nesoglasja znotraj stranke le divergenze all'interno del partito

zób¹ -a tooth, pl teeth; (glavnika) tooth; (čipk) jag; (skale) jag; (žage) tooth, jag

zób kočnik molar, grinder, molar (ali grinding) tooth
zób mlečnik milk tooth
zób podočnik canine, dogtooth, (gornje čeljusti) eyetooth
zób sekalec incisor
zób strupnik poison fang
zób čekan fang, (veprov, slonov) tusk
zób kolesa cog, tooth
modrostni zób wisdom tooth
gnil zób rotten (ali decayed) tooth
majav zób loose tooth
mlečni zóbje milk teeth, baby teeth, first teeth
drugi, stalni zóbje second, permanent teeth
spodnji (zgornji) zóbje lower (upper) teeth
sprednji zóbje front teeth
umeten zób false tooth, artificial tooth
zdrav zób sound tooth
vrsta umetnih zob denture
brez zób toothless
škrbina zóba stump of a tooth
zób za zób, oko za oko an eye for an eye, measure for measure, retaliation, (latinsko) lex talionis
zób časa (figurativno) the ravages of time
do zob oborožen armed to the teeth
dobivanje zob cutting teeth, dentition, teething
izdrtje zoba extraction
jezik za zobé! (= molči!) shut up!, hold your tongue!
boriti se z zóbmi in nohti (= na vso moč) to fight tooth and nail
dobiti kaj za pod zób to have a snack, pogovorno to get some grub
dobivati (prve) zóbe to be cutting one's teeth, to be teething
dobiti zóbe to cut one's teeth, to teethe
zób me (zelo) boli I have (a bad) toothache, my tooth aches
(o)čistiti si zóbe to clean (ali to brush) one's teeth
ničesar ne imeti za pod zób to have nothing to eat, to have neither bite nor sup
izdreti zób to pull a tooth
dati si izdreti zób to have a tooth out, to have a tooth pulled
plombirati zób to stop (ali to fill) a tooth
pokazati zóbe to show one's teeth
človek bi si pri tem polomil zóbe (figurativno) it's a hard nut to crack
tu si boste polomili zóbe (figurativno, to je za vas posebno nevarno) that's where you'll come to grief
priti ljudem v zóbe (figurativno) to become the talk of the town
stisniti zóbe to clench one's teeth, to set one's teeth, (figurativno) to keep a stiff upper lip
škripati, škrtati z zóbmi to gnash (ali to grind, to grit) one's teeth
trebiti si zóbe to pick one's teeth
upirati se zóbu časa to stand the test of time
vsi jo vlačijo po zóbeh everyone's talking (ali gossiping) about her
vreči komu kaj v zóbe (figurativno, v obraz) to cast something in someone's teeth

zópet de nouveau, à nouveau, encore (une fois), derechef

zopet in zopet sans fin, continuellement
zopet sem tu! me voilà de retour!, familiarno me revoilà!
zopet izvoliti (poslanca) réélire (un député)
zopet pogozditi reboiser
zopet se poročiti se remarier
zopet videti revoir
zopet začeti recommencer

zópet nuevamente, de nuevo; otra vez

zopet in zopet una y otra vez
tu sem zopet! ya estoy de vuelta
takoj bom zopet tu vuelvo en seguida
zopet dobiti recobrar, recuperar, readquirir
zopet izvoliti reelegir
zopet obleči (obleke) volver a ponerse
zopet osvojiti reconquistar
zopet oživeti volver a la vida, reavivarse
zopet oživiti reanimar, reavivar
zopet pogozditi repoblar (de árboles)
zopet se poročiti volver a casarse, casarse en segundas nupcias
zopet uprizoriti (v gledališču) reponer
zopet začeti comenzar de nuevo
zopet zaspati volver a dormirse

zrásti (zrástem)

A) perf.

1. crescere; farsi; nascere:
zrasti v dolžino, v višino crescere in lunghezza, in altezza
zrasla je v lepo dekle s'è fatta una bella ragazza
zrasel mu je prvi zob gli è cresciuto il primo dentino
po dežju je zraslo veliko gob dopo la pioggia sono cresciuti molti funghi
zrasti na vasi, pri starih starših crescere in campagna, dai nonni
zrasti v izobilju, v revščini crescere nell'agiatezza, nella miseria

2. (postati večji po obsegu, po številu; doseči višjo stopnjo) crescere; aumentare, salire; pren. farsi, maturare (in):
trebuh mu je zrasel gli è cresciuta la pancia
zraslo je število zaposlenih è cresciuto, è aumentato il numero degli occupati
pritisk je zelo zrasel la pressione è salita, è aumentata di molto
cene so zrasle sono saliti i prezzi
umetniško zrasti maturare artisticamente, in sede artistica

3. pren. (nastati) nascere, sorgere:
zrasla je nova tovarna è nata una nuova fabbrica
tu bodo zrasli stanovanjski bloki qui sorgeranno case popolari

4. (pokazati se, postati viden) comparire, disegnarsi:
iz teme je zrasla postava nel buio si disegnò una figura

5. (postati s čim skladna celota) integrarsi

6. (pokazati razburjenje) sbottare, esplodere:
tako ne boš govoril z mano, je zrasel non ti permetto di parlarmi in questo tono, sbottò
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. od sreče je zrasel do neba gli pareva di toccare il cielo col dito dalla felicità
pri tem delu ti bo zrasla brada per finire questo lavoro ti ci vorrà molto tempo
greben mu je zrasel, peruti so mu zrasle gli è cresciuta la cresta
to ni zraslo na tvojem zelniku non è farina del tuo sacco
pog. zrasti komu čez glavo non aver più paura, soggezione di qcn., non sentir ragione
zrasti v nekoga očeh crescere nella stima di qcn.

B) zrásti se (zrástem se) | zráščati se (-am se) perf., imperf. refl.

1. crescere insieme, concrescere; unirsi, fondersi:
cepič se je dobro zrasel l'innesto è cresciuto bene
sorodne panoge so se med seboj zrasle i settori affini si sono fusi

2. pren. (začeti, začenjati skladno obstajati) integrarsi:
mesto se je zraslo z zaledjem la città si è integrata nel retroterra

zráven à côté de, (au)prés de, contre

tu zraven tout à côté, ici prés
zraven tega en outre, de plus

zráven al lado de; junto a; contiguo a

tu zraven aquí junto
zraven vrat junto a la puerta

že already; as early as; yet

ona je tu že 5 dni she has been here for 5 days
že 2 uri delam I have been working for 2 hours
že leta 1930 as early as 1930, as long ago as 1930
že 30 let as long as 30 years
že včeraj as early as yesterday
že pred enim letom as far back as a year ago
že drugi (naslednji) dan the very next day
že zgodaj zjutraj already by the early morning
že v 15. stoletju as far back as the 15th century
že samó zaradi tega simply (ali just, only) for this reason
že sama misel the very idea, the mere thought
je mati že doma? is Mother (back) home yet!
je časopis že prišel? has the newspaper come yet?
ali je že tako pozno? is it as late as that?
imam že (tako) dosti dela I have enough to do as it is, pogovorno I've got my hands full already
kaj je že rekel? what was that (ali it) he said?
že dvakrat sem mu rekel (povedal) I have told him twice already
moraš že iti? must you be going (ali go) so soon (ali already)?
dan je že it is daylight already
(do) takrat bo že dan it will be daylight (ali the sun will be up) by then
koliko časa si že tu? how long have you been here?
kako dolgo ga že poznaš? how long have you known him?
kako dolgo ste že v Sloveniji? how long have you been in Slovenia?
vrnil se je že včeraj he was already back yesterday
pismonoša bi že moral biti tu the postman ought to be here by now
on bi mi bil moral že davno odgovoriti he ought to have answered me long ago
moral je že oditi he must have gone by now (ali by this time)
vam že strežejo? (v trgovini) (ste že postreženi?) are you being attended to?
si že (sploh kdaj) bil v Parizu? have you ever been in Paris?
to je že res, toda... that's very true, but..., that's all very well, but...
on že ve zakaj! he knows why all right!
o, že razumem! oh, I see!, pogovorno I get it!

žé adv.

1. già; ormai:
tam je že pomlad, tu je še zima lì è già primavera, qui ancora inverno
vstopnice so že v prodaji i biglietti sono già in vendita

2. (izraža zadostnost povedanega) il solo, un solo; pure:
že ime vse pove il solo nome dice tutto
že majhna raztresenost lahko povzroči nesrečo una pur piccola distrazione può provocare la disgrazia

3. (izraža pripravljenost za kako dejanje) ancora:
bere še že, piše pa ne več per leggere legge ancora, ma non scrive più

4. (izraža prepričanost o čem) bene, pure:
prinesi vina, že veš, katerega portaci del vino, sai bene quale
to pa že lahko narediš zame questo lo puoi pur fare per me

5. (izraža sprijaznjenje s čim) ormai:
zdaj je že tak položaj, da je vsako obotavljanje nevarno la situazione è ormai tale da rendere arrischiato qualsiasi indugio

6. (izraža nejevoljo, v vzkličnih stavkih grožnjo) suvvia, una buona volta, ○:
daj mi že mir e sta' calmo una buona volta!
ti že pokažem (hudiča) te la farò vedere!
jim bom že pokazal skopuha gliene dirò io quattro! Dare del tirchio a me!

7. (v temp. odv.) komaj ... že, kakor hitro ... že (non) appena... che già:
kakor hitro je zaslišal svoje ime, že je planil pokonci appena sentì il suo nome saltò in piedi, che già era in piedi

8. (v adverz. priredju za izražanje pridržka) certo, sì, ○:
piše že, vendar slabo per scrivere scrive, ma male

9. (v nikalnih stavkih poudarja zanikanje) ○, però, poi; proprio no:
kdo gre z njim? Jaz že ne chi va con lui? Io no, Non io

10. že tako (in tako) peraltro, comunque, di per sé:
iskal je delo v podjetju, v katerem so imeli že tako in tako preveč delavcev cercò lavoro in una ditta dove avevano comunque troppi dipendenti

11. (z zaimki in prislovi za izražanje poljubnosti) chi, chiunque, comunque:
ne skrbite, mu bo že kdo pomagal niente paura! Si troverà chi gli darà una mano
bodo že kako opravili tudi brez njega se la sbrigheranno comunque, anche senza di lui

12. (z vpraš. pron. ali adv. poudarja ugibanje) ○, poi:
kdo ga že išče chi è che lo cerca?
kako je že ime tistemu dekletu? com'è che si chiama quella ragazza?

13. če že (v pogojnih stavkih za izražanje pridržka) se proprio:
naj gredo, če že hočejo e vadano, se proprio lo vogliono

14. že ... kaj šele già... figurarsi:
že rahel ugovor težko prenese, kaj šele kritiko mal sopporta un piccolo appunto, figurarsi una critica

15. (izraža sprijaznjenje s čim) ○:
že prav, bom vsaj vedel za drugič e va bene, lo saprò almeno per la prossima volta
kruha bo že il pane non ci mancherà
kakšna je letos letina? Bo že com'è quest'anno il raccolto? Discreto
kako se ti godi? Že gre come va? Mah, discretamente
kako boš živel v takih razmerah? Bo že kako come farai a vivere in queste condizioni? Mah, si vedrà, Mah, spero di farcela

žénska woman, pl women

žénska (deklè) za vsa dela maid of all work
sovražnik žénsk woman-hater, misogynist
svetska žénska woman of the world
za tem tiči (kaka) žénska, tu ima žénska prste vmes (figurativno) there is a woman involved here
sovraštvo do žénsk misogyny
ki sovraži žénske misogynous
žénske pl women pl, females pl, womenfolk
moje žénske (pogovorno) my womenfolk
letati za žénskami (figurativno) to philander, (pogovorno) to chase after skirt

žepnina samostalnik
1. (o otrocih) ▸ járadék, zsebpénz
2. (o zaslužku) ▸ zsebpénzKo sem prišel so tu igrali predvsem študenti, ki so z rokometom služili nekakšno žepnino za lažjo pot skozi študij. ▸ Amikor idejöttem, főleg egyetemi hallgatók játszottak, akik a kézilabdával kerestek némi zsebpénzt, hogy könnyebb legyen az életük a tanulmányaik alatt.

živ|ec¹ moški spol (-ca …) anatomija der Nerv (bedrni, kolčni Hüftnerv, čutni Empfindungsnerv, Gefühlsnerv, Sinnesnerv, drobovni Eingeweidenerv, gibalni, motorični Bewegungsnerv, inhibitorni Hemmungsnerv, kolčni Ischiasnerv, obrazni Gesichtsnerv, očesni Augennerv, podlahtnični Ellennerv, slušni Hörnerv, Gehörnerv, stegenski Schenkelnerv, vazomotorični Gefäßnerv, vidni Sehnerv, vohalni Riechnerv)
medicina stisnjen živec die Nervenquetschung
… živca Nerven-
(ohromitev/ohromelost die Nervenlähmung, omrtvičenje die Nervbetäubung, trzanje das Nervenzucken, vnetje die Nervenentzündung)
medicina škodljiv za živce nervenschädigend
ki pomirja živce nervenberuhigend
slabih živcev nervenschwach
obolenje živcev das Nervenleiden
bolan na živcih nervenleidend, nervenkrank
močni/slabi živci starke/schwache Nerven, die Nervenstärke/Nervenschwäche
figurativno izgubiti živce die Nerven verlieren, durchdrehen
ki para živce nervtötend, nervenaufreibend
natezati živce komu (jemanden) auf die Folter spannen
žreti živce nervenaufreibend sein, an den Nerven zerren
iti na živce komu (jemandem) auf die Nerven gehen/ fallen, (jemanden) nerven
kdor/kar gre močno na živce die Nervensäge
ki gre na živce nervenaufreibend
spraviti/spravljati ob živce koga (jemanden) verrückt machen, rasend machen, entnerven
tu je vse odvisno od živcev das ist reinste Nervensache
skakati po živcih auf den Nerven herumtrampeln
dražilo za živce der Nervenkitzel
preizkušnja za živce die Nervenprobe
smrt za živce die Nervenmühle
zdravilo za živce das Nervenmittel
biti na koncu z živci mit den Nerven fertig sein, mit den Nerven am Ende sein, ein Nervenbündel sein
z močnimi živci nervenstark
z živci kot štriki mit Nerven wie Bindfäden

živéti to live, to be alive; to exist, to subsist; to be

ali ona še živi? is she still alive?
dolgo naj živi! long may he (oziroma she) live!
živéti dvojno življenje to live a double life
živéti od svojega kapitala to live off one's capital
živéti v odmaknjenosti to lead a retired life
živéti od zraka (figurativno) to live on air
živéti po svojih načelih to live up to one's principles
živéti od svoje plače, od svojih dohodkov to live on one's earnings, on one's income
živéti od sadja to live on fruit
živéti na tuj račun to sponge on others, (pogovorno) to free-load, biblija to eat the bread of idleness
živéti preko svojih sredstev, dohodkov to live beyond one's means (ali income)
živéti v mejah svojih sredstev, dohodkov to live within one's income
živéti od slikanja to live by painting
živéti kot ptiček na veji pogovorno to live the life of Riley, to have it made
živéti razkošno to live the high life, to live in style
živéti udobno to live comfortably, to keep a good table
živéti kot zajec v detelji (figurativno, v obilju) to live in clover
živéti iz rok v usta to live from hand to mouth, to be living a hand-to-mouth existence
živéti sam zase to live by oneself, to keep to oneself
živéti od pridelkov svojega vrta to subsist on the produce of one's garden
živéti od dela svojih rok to live by the labour of one's hands
živéti od svojega zaslužka to live on one's earnings
brezskrbno živéti to lead a carefree existence
tu se dobro živi! it is a good life here!
bedno živéti to lead a miserable existence, to be just (ali barely) keeping body and soul together, to keep the wolf from the door
dolgo živéti to live to (ali to reach) a great age, to live to be old
sloni dolgo živijo elephants live a long time
skromno živéti to live in a small way
razkošno živijo they lead a life of luxury
težkó živéti to manage to make a livelihood
ne imeti od česa živéti not to have enough to live on
rajši živimo na deželi kot v mestu we prefer living in the country to living in town
z njim se ne da živéti (figurativno) there is no living with him, pogovorno he's impossible
človek se uči, dokler živi live and learn!
živéti in pustiti, dati živéti to live and let live