Franja

Zadetki iskanja

  • pritlíčen au rez-de-chaussée; bas, nain

    pritlično stanovanje (logement moški spol au) rez-de-chaussée moški spol
    pritlično drevje arbres nains
  • pritlíčen del piso bajo

    pritlično stanovanje piso m bajo, planta f baja
  • pritličn|i1 (-a, -o) [Erdgeschoß] Erdgeschoss-/Erdgeschoß-, Parterre- (stanovanje die Parterrewohnung)
  • priváten private; (oseben) personal; (zaupen) confidential, kept secret

    privátna lastnina private (ali personal) property
    privátni učitelj (instruktor) coach
    privátna zadeva private affair
    privátni detektiv private detective, (žargon) private eye
    privátne učne ure private teaching, tuition
    privátno stanovanje private dwelling
    privátna informacija exclusive information
  • priváten privé, particulier, personnel

    privatni avto voiture particulière
    privatna banka banque privée
    privatni docent professeur habilité pour l'enseignement universitaire, (v Nemčiji) privat-docent (ali privat-dozent) moški spol
    privatna industrija industrie privée
    privatna klinika clinique privée
    privatna korespondenca correspondance personnelle (ali privée, particulière)
    privatna lastnina propriété privée
    privatni naslov adresse privée (ali personnelle)
    privatno podjetje entreprise privée
    privatni pouk enseignement moški spol à domicile, leçons particulières
    privatno pravo droit privé
    privatno premoženje fortune personnelle
    privatno stanovanje domicile personnel (ali particulier, privé)
    privatna šola école privée (ali particulière, libre)
    privatna tožba (pravno) action civile
    privatna zadeva affaire personnelle (ali particulière, privée)
    privatno življenje vie privée
  • priváten privado; particular

    privatni avto auto(móvil) m particular
    privatno čtivo (iniciativa, podjetje, klinika, življenje) lectura f (iniciativa f, empresa f, clínica f, vida f) privada
    privatna korespondenca (lastnina, obisk, naslov) correspondencia f (propiedad f, visita f, dirección f) particular
    privatni docent profesor m habilitado para enseñanza universitaria
    privatni interes interés m privado (ali particular)
    privatno premoženje bienes m pl particulares, fortuna f privada
    privatno pravo derecho m privado
    privatna šola colegio m particular
    privatno stanovanje domicilio m particular
    privatni pouk clases f pl (ali lecciones f pl) particulares
    privatna pot camino m particular
    privatna ura lección f (ali clase f) particular
    privatna tožba acción f privada
    privatni tožitelj acusador m privado
    privatni dohodki ingresos m pl particulares
    privatna zadeva asunto m privado (ali particular)
    stanovati privatno vivir en una casa particular
    po privatni poti (posredovanju) por conducto particular
  • prizémen lying (ali situated) in the basement (ali at basement level)

    prizémno stanovanje basement flat, (z dostopom do vrta) garden flat
    prizémno prislov at basement level
  • prizémen (-mna -o) adj.

    1. di superficie (del suolo); vicino al suolo; rasente al suolo; bot. terragnolo;
    prizemni let ptic il volo degli uccelli rasente il suolo

    2. del, a pianterreno:
    prizemno stanovanje alloggio a pianterreno
  • procurer [prɔküre] verbe transitif priskrbeti, dati, nuditi; figuré povzročiti, dati povod

    se procurer priskrbeti si, omisliti si
    procurer un appartement à quelqu'un priskrbeti komu stanovanje
    procurer un avantage à quelqu'un dati, nuditi komu ugodnost
    procurer un plaisir nuditi užitek
  • pròst free, (na prostosti) free, at liberty, at large; (vstop) free; (brezplačen) gratuitous, free of expense; (dovoljen) permitted, allowed; (neodvisen) independent; (brez zaprek) unhindered, unobstructed, unimpeded; (brez nadzora) uncontrolled; (neprisiljen) unforced, uncompelled, unconstrained, unfettered, unconfined, unshackled; (nezasužnjen) unenslaved; (neujet) uncaught; (spuščen) released, freed, liberated; (nezaposlen) unengaged, unoccupied, disengaged, idle, at leisure, off duty

    pròst vseh davkov exempt from all taxes (ali duties)
    carine pròsto duty-free, free of duty
    pròsta sobota Saturday off, free Saturday
    pròst dan an off day, a day off
    pròst službe off duty, off work
    pròsti čas spare time, leisure hours pl, leisure
    pròsta luka free port
    pròst prehod free pass
    pròsto službeno mesto vacancy
    pròst predmet (v šoli) optional subject
    pròst vseh skrbi free from all cares
    poštnine pròsto prepaid, postpaid, (paket) carriage-paid
    pròst prevod free (ali not literal) translation
    pròsti pad fizika free fall
    pròsti stil (plavanja) free-style (swimming)
    pròsti strel šport, nogomet free kick
    pròsta rokoborba catch-as-catch-can, all-in wrestling
    pròsta trgovina free trade
    pròste vaje gymnastic exercises pl, callisthenics pl
    pròsta vstopnica free (ali complimentary) ticket
    pròst izvod (za avtorja) author's (free) copy, gratis copy, (reklamni) free copy, free specimen, (za knjigarnarja) odd copy
    prosto! (= naprej!, vstopite!) come in!, step in!
    na prostem in the open air, outdoor, out of doors
    plavalni bazen na pròstem open-air swimming pool
    s pròstim očesom with the naked eye
    v pròsti prodaji off rations, unrationed
    vstop pròst! admission free!
    prosto za pristanek! aeronavtika cleared for approach!
    ob sobotah sem pròst I am free on Saturdays
    ste pròsti jutri? are you free tomorrow?
    ste pròsti? (taksistu) are you free?, you're not engaged, are you?
    nobenega pròstega sedeža ni več bilo there wasn't a single seat left
    brž ko bom pròst, vas obiščem as soon as I am free (ali through), I shall call on you
    dati prost dan to give someone a day off
    na pròsto vam je dano, da se lahko pritožite you are free (ali at liberty) to complain, it's up to you whether or not you complain
    vsak teden imam en pròst dan I have a day off every week
    dobiti pròst dan to get a day off
    jutri bomo imeli pròsto we shall have a day off (ali a free day) tomorrow
    imeti pròst dostop do koga to have free access to someone
    imate kaj pròstih sob? have you any rooms unoccupied (ali free, available)?
    imeti pròsto hrano in stanovanje to have free board and lodging
    nimam nič pròstega časa I haven't any time to spare
    imeti mnogo pròstega časa to have much time to spare
    imeti pròste roke to have a free hand, to have full power
    ne imeti pròste minute zase not to have a spare moment for oneself
    prenočiti na pròstem to camp out
    voziti kolo po klancu navzdol v pròstem teku to freewheel (ali to coast) down a hill
    dati pròst polet svoji fantaziji to give one's fancy full scope
  • pròst libre; franco ; (oproščen, izvzet) exento ; (neodvisen) independiente ; (brezplačen) gratuito ; (brez stroškov) sin gastos ; (nezaseden, soba, sedež) libre ; (službeno mesto) vacante ; (poštnine) franco de porte

    prosti čas tiempo m libre, horas f pl desocupadas, horas de ocio
    prost dan día m libre, día feriado, (v šoli) día de asueto
    prost popoldan tarde f de asueto
    dati prosto (v šoli) dar asueto
    prosta vstopnica billete m de favor, (gledališče) entrada f gratuita
    prost prevod traducción f libre
    prosto (službeno) mesto puesto m vacante
    proste vaje gimnasia f sueca, ejercicios m pl gimnásticos sin aparatos
    prosti stil (šp) estilo m libre
    prosti strel (nogomet) golpe m franco
    prosta vožnja (potovanje) viaje m gratuito
    prost vstop entrada f libre
    pod prostim nebom a cielo descubierto, a la intemperie, (ponoči) al sereno
    na prostem a cielo abierto, al aire libre
    igre na prostem juegos m pl al aire libre
    gledališče (predstava, kino) na prostem teatro m (representación f, cine m) al aire libre
    bazen (kopanje) na prostem piscina f (baños m pl) al aire libre
    prosta cona zona f libre
    danes imamo prosto hoy tenemos vacación, (v šoli) no hay clase
    imeti prosto hrano in stanovanje recibir comida y alojamiento gratuitamente
    imeti proste roke (fig) tener carta blanca, tener campo libre
    imeti prosto izbiro poder escoger a su gusto
    pustiti komu proste roke (fig) dejar a alg el campo libre, dar carta blanca a alg
  • puesto pretekli deležnik od poner

    bien puesto dobro oblečen
    casa bien puesta čedno urejeno stanovanje
    mal puesto zdelan
    puesto a la estación franko kolodvor
    puesto de barro blaten
    puesto de codos oprt s komolci
    puesto de gala v gala obleki
    puesto de sombrero, puesto con el sombrero s klobukom na glavi
    puesto en cuenta vnesen v račun
    puesto en razón pameten, dobro utemeljen
    puesto que ker; kajti; četudi, dasi; če, ako
    puesto que no hay otra solución ker že ni druge rešitve
  • pulizia f

    1. čistoča, higiena:
    pulizia personale osebna čistoča

    2. čiščenje:
    donna delle pulizie snažilka
    fare pulizia pren. očistiti, sprazniti
    fare le pulizie čistiti stanovanje
  • Quartiersuche, die, auf Quartiersuche sein iskati stanovanje
  • que (iz indoev.*qu̯e, ki spada k pronominalnemu deblu *qu̯o [prim. qui], prvotno „kakor“; prim. skr. ca, gr. τε, frig. κε, faliskiško cue, venetsko ke, got. -h [v ni-h = lat. ne-que, ne-c], osk. nep, nip, neip = lat. neque = umbr. neip, nep), naslonka in, pa, ter. Prvotno edini vezalni veznik (conj. copulativa), zato v uradnem slogu vedno pogosto rabljen; v ne-c in ac po sinkopi okrajšan iz ne-que, ut-que

    1. raba: que veže pojme ali misli v medsebojno odvisno celoto, npr.: senatus populusque Romanus Ci. idr. = vsa zakonodajna oblast v Rimu, Iuppiter ceterique immortales Ci., ius vitae necisque C., ius fasque S., T. človeško in božje pravo, terra marique Pl., Ci., S. idr.; aliteracijska rekla: domi duellique L., ferro flamināque Ci., L., V., locus lautiaque L. stanovanje in oskrba, armis animisque L., bonum, faustum, felix fortunatumque Ci., longe lateque C., Ci., L. Tako tudi pri stavkih: Aristides in contionem venit dixitque perutile esse consilium Ci.; zato stoji que poseb., da priklepajoč zadnjo misel zaključuje prejšnjo poved: male pugnatum est et Ianiculum hostes occupavere obsessaque urbs foret, ni … L. Tako pogosto sklepajoč iz prehajajoče povedi, zlasti ob koncu dokazovanja = in zato, in torej, in zategadelj, in zaradi (izza) tega: legatus multos annos in exercitu Caesaris fuerat summamque scientiam rei militaris habere existimabatur C., cumque … Ci. in ker torej (tedaj). Pristavlja misel v pojasnilo: C., S. idr., minus quam ad Ticinum fefellit missisque Numidis Romanos turbasset, nisi … L. in sicer bi bil … Zaključuje s čim podobnim: Ci., duos flamines adiecit, Marti unum, alterum Quirino virginesque Vestae legit L. in takisto; ali z različnim: dives miserque H. in vendar, in pri (vsem) tem, uri virgis ferroque necari H. ali; pogosto nam. ve, poseb. za veznikom aut: Lyciam Xānthique fluenta V., aut pelago Danaum insidias … praecipitare iubent subiectisque urere flamis, aut terebrare … V. Za nikalno mislijo zaključuje que z nasprotjem: non nobis solum nati sumus ornatūsque nostri partem patria vindicat Ci. (poudarjeni) in = (in) temveč, marveč, ampak, tako tudi: non prodidit monuitque N., non temere movendam rem tantam expectandosque ex Hispaniā legatos censebant L. Que zaključuje splošno misel in jo pritika posebnemu primeru: Suet., Achaiam omnemque Graeciam Ci. ali largitiones temeritatisque invitamenta L. = in sploh; v govorni figuri stopnjevanja (gr. κλῖμαξ, gradatio) ob zadnjem zaključujočem členu = in celo: uxores habent deni duodenique inter se communes C., ter quaterque V. ali celo; que poseb. poudarja besedo, na katero se navezuje oz. naslanja: Iovi disque ago gratias Pl. Jupitru ali mar vsem bogovom.

    Opomba:
    a) que za multi (pauci, unus) se ne sloveni: multa graviaque vulnera mnoge hude rane, multae ingentesque insulae mnogi velikanski otoki, unus angustusque aditus en ozek dohod.
    b) -que v govorni figuri`ν διὰ δυοῖν; npr.: tenebrae vinculaque temna ječa, temnica, proditio ignaviaque malodušna izdaja, legibus paremur oboedimusque sino brezpogojno pokorni, triumphus meritus debitusque več kot zaslužen triumf, ingenue aperteque popolnoma neprikrito, kar naravnost.

    2. mesto v stavku:
    a) sredi stavka se que priveša prvi besedi pridruženega dela: summam copiam facultatemque dicendi Ci.
    b) pri lastnih imenih le predimku (praenomen, ki je pravo ime): praeter te Publiumque Clodium Ci., Cnaeusque Pompeius Ci.
    c) prepozicijam pri anafori: sine scuto sineque ferro Ci., eum per amicitiam perque rem publicam obsecrat S.; tako pogosto pri enkratnem ex: recte exque re publica Ci., exque eo tempore Ci.
    d) sicer šele besedi, ki je zvezana s praep.: ex quibusque rebus Ci., in foroque N., sub occasum solis C., ad otiumque Ci.
    e) svobodneje pri pesnikih in N.: aque Chao densos divom numerabat amores V., pacis mediusque belli H. (nam. pacis bellique medius), ut cantūs referatque ludos H. (nam. ut cantūs ludosque referat), terrā dum sequitur mari Tib. (nam. terrā marique dum sequitur), adque regem, deque eis rebus, proque pristinā amicitiā N.

    3. podvojitev: que … que (prim. ἀνδρῶν τε ϑεῶν τε Hom.) in tudi, tako … kakor, kakor … tako tudi, nekaj (nekoliko) … nekaj (nekoliko), deloma … deloma, in … in, i … i. V prozi le
    a) kadar je prvi člen pron.: meque meumque regnum S., seque remque publicam S.
    b) pri dvojnem relativnem stavku: quique Romae quique in exercitu erant L., figurae quaeque in sensibus quaeque in verbis sunt Q.; pesn. pod nobeno omejitvijo: liminaque laurusque V., sideraque ventique nocent O., petimusque damus H. Tudi que … que … que (celo štirikrat in še večkrat): Ter., regnaque tristia divasque mortalesque turbas H., gaesaque latratorque Cydon tectumque focique Sil., tectumque laremque armaque Amyclaeumque canem Cressamque pharetram V.; nam. drugega que pogosto et, ac (atque): accipioque et volo Ter., hastaque et gladius S., seque et oppidum S., seque ac liberos T., uterque opibusque atque honoribus perviguere T.; redko et … que: et singulis universisque L.

    Opomba: V arzi je pogosto dolg: Noemonaque Prytaninque (po: Νοήμονά τε Πρύτανίν τε Hom.) V., Faunique Satyrique O., liminaque laurusque V.
  • quête [kɛt] féminin zbiranje prispevkov, denarja, darov; bera; vieilli iskanje

    faire une quête à l'église zbirati prispevke v cerkvi
    quête abondant obilna bera
    être en quête de iskati
    se mettre en quête d'un appartement začeti iskati stanovanje
  • quoi [kwa] pronom

    1. kaj

    quoi de neuf? kaj je novega?
    en quoi puis je t'aider? v čem ti lahko pomagam?
    il ne sait quoi faire ne ve, kaj naj naredi
    je ne sais par quoi commencer ne vem, s čim naj začnem
    à quoi bon? čemu?
    quoi de plus beau que ... kaj lepšega kot ...
    alors, tu réponds ou quoi (familier) torej, boš odgovoril ali ne?

    2. kar

    après quoi, sur quoi nakar
    sans quoi sicer
    il n'y a pas de quoi rire to ni prav nič smešno
    il y a bien de quoi se fâcher človek se upravičeno jezi
    de quoi (za voici, voilà, il y a) kar zadostuje, kar je potrebno za
    avoir de quoi vivre imeti potrebna sredstva za življenje
    voici de quoi payer le loyer tole bo (zadostovalo) za plačanje stanarine
    «Merci.» - «Il n'y a pas de quoi.» »Hvala.« - »Prosim«
    comme quoi (familier) kar dokazuje
    il a trouvé un appartement, comme quoi en cherchant bien ... našel je stanovanje, kar pomeni, da z (vztrajnim) iskanjem ...

    3.

    quoi que karkoli
    quoi que tu fasses karkoli napraviš
    pour quoi que ce soit za karkoli
  • recherche [rəšɛrš] féminin iskanje, povpraševanje po; péjoratif hlastanje, lov (de za); raziskovanje, raziskava; analiza; pluriel raziskovalna dela; figuré afektiranost, poziranje

    être à la recherche d'un appartement iskati stanovanje
    sans recherche neizumetničeno, naravno
    recherche du bonheur iskanje sreče, lov za srečo
    recherche auprés des consommateurs raziskava, analiza potrošnikov
    recherche(s) de marché raziskava tržišča
    recherche des parasites iskanje radijskih motilcev
    recherche de police policijsko poizvedovanje
    travail masculin de recherche raziskovalno delo
    aller à la recherche iti iskat, na iskanje
    faire des recherches poizvedovati (sur o)
  • réintégrer [reɛ̃tegre] verbe transitif postaviti zopet na prejšnje mesto (un fonctionnaire uradnika); vrniti se v

    réintégrer le domicile conjugal vrniti se k svojemu možu (svoji ženi)
    réintégrer son logis, sa maison paternelle vrniti se v svoje stanovanje, v očetovsko hišo
    la rivière a réintégré son lit reka se je vrnila v svojo strugo
  • rent2 [rent]

    1. samostalnik
    najem, najemnina, stanarina, zakup, zakupnina
    ameriško posestvo v zakupu

    for rent odda se; (daje se) v zakup
    a heavy rent visoka najemnina
    subject to rent podvržen najemninskemu davku
    water rent vodarina
    to let for rent dati v zakup, v najem
    to take at rent vzeti v zakup, v najem

    2. prehodni glagol
    najeti, v najem vzeti, v zakup vzeti (from od)
    plač(ev)ati najemnino, zakupnino
    ameriško dati komu kaj v najem, v zakup
    ameriško posoditi
    neprehodni glagol
    biti dan v najem, v zakup; biti v najemu, v zakupu

    a low-rented farm kmetija z(a) nizko zakupnino
    he rents his tenants low on jemlje malo od svojih zakupnikov (najemnikov)
    this house (apartment) rents for (at) ta hiša (to stanovanje) se da v najem za...