Franja

môčno | močnó adv.

1. forte, fortemente; fittamente:
srce mu močno bije il cuore gli batte forte
močno udrihati picchiare forte
močno dežuje piove fortemente, a dirotto

2. pren. molto, oltremodo:
močno vesel allegrissimo
močno nagnjen spiovente
močno oslabel stremato
močno otekel stragonfio
močno vznemirjen esagitato, sovreccitato
trg. močno znižan stracciato (prezzo)
močno potegniti strattonare
močno prizadeti scioccare
močno se utruditi straccarsi
močno snežiti nevischiare
močno stisniti attanagliare
močno stresti squassare
močno vznemiriti esagitare; traumatizzare
močno (za)želeti smaniare

mōs, mōris, m (prim. gr. μαιμάω koprnim po čem, μάομαι in μώομαι stremim, težim za čim)

1. volja, svojevoljnost, samovolja: oboediens fuit mori patris Pl., alieno more ali ex more alīus vivere Ter., dominae pervincere mores Pr. svojevoljnost, bistro glavo, morem alicui gerere Ci. idr. komu po volji storiti, ugoditi (ugajati) komu, gestus est ei mos N., adulescentulo morem gestum oportuit Ter., alicuius voluntati morem gerere Ci., N. želji koga ustreči (ustrezati), željo izpolniti (izpolnjevati) komu, morem gerere animo Ter. srce ohladiti (ohlajati), sine me in hac re mihi gerere morem Ter. pusti mi mojo voljo, ne brani mi; prim. morigeror.

2. navada, šega, običaj: Pl., Ter., Cu., Iuv., Plin., Sen. ph. idr., antiquus Ci. idr., vetus, vetustus T., mores prisci L., m. pravus T., perversus Ci., more ductus N. držeč se starega običaja, more militari C., maiorum Ci., mos erat in Latio V., mos ritusque sacrorum V. obredni običaj žrtvovanja, sicut meus est mos H., ut moris est T. kakor je običajno, ut (sicuti Vell.) alicui moris erat T., magorum mos est non humare corpora suorum Ci., quibus omnia vendere mos erat S., quia mos est ita rogandi, roga Ci., quibus peractis morem sibi discedendi fuisse Plin. iun. so se vsakokrat razšli, in morem perducere Ci. uobičajiti, in morem venire L., O. postati običaj, preiti v navado, in morem verterat T. prišlo je bilo v navado, habebat hoc moris Plin. iun. to je imel v navadi, fecerat sibi morem L. navadil se je bil, in morem tonsa V. po šegi, spodobno, dostojno, e(x) more V., N., Plin. iun., T., Suet. idr. ali de more V., Plin. iun., Suet., Arn. po šegi (običaju), praeter (zoper) morem Ter., supra morem V. nenavadno, neobičajno, sine more furit tempestas V. prav nenavadno, facinus sine more! Stat. nenavadno; occ.
a) zakon, pravilo, predpis: mores viris et moenia ponet V., regere populos pacisque imponere morem V. (naspr. lex = pisani zakon), more palaestrae H. kakor predpisuje palestra (borilnica), ferrum patitur mores Plin. se vdaja (podreja) zakonom.
b) način, značilnost, lastnost, kakovost, svojstvo: Graeco more bibere Ci., si usitato more peccasset Ci., varium caeli praediscere morem V. razne značilnosti, različno kakovost, tako tudi m. siderum V., ego apis Matinae more modoque grata carpentis thyma per laborem plurimum H., quo more V. kako; more, ad morem ali in morem z gen. = kakor: Ci., Q., torrentis aquae vel turbinis atri more furens V. kakor deroča voda ali črni vrtinec, in morem stagni V.; mos vestis Iust. noša, moda.

3. način življenja, vedenje: qui istic mos est? Ter.; nav. pl. mōrēs -um, m nrav, morala, obnašanje, vedenje, bistvo, življenje, način življenja, čud, kri, narava, značaj, temperament: Ter., S., Ph., Q. idr., sui cuique mores fingunt fortunam hominibus Poeta ap. N., suis ea (sc. fortuna) cuique fingitur moribus Poeta ap. Ci., morum similitudo Ci., praefectus morum N. nravstveni nadzornik (v Kartagini), praefectura morum Suet. nravstveno nadzorništvo (v Rimu), diutius durant exempla quam mores T. kazni (drugim v strah) kot pa dejanje in ravnanje človeka, abire in avi mores L. vreči se po kom, mores huius pecudis (= bikov) Col., mores (sc. equorum) laudantur, qui sunt … Col.; occ.
a) lepo vedenje, dobra nrav, nrav(stve)nost, moralnost: quīs neque mos neque cultus erat V. nravnost in stroga disciplina, res eorum civibus, moribus, agris aucta S. po številu prebivalstva, nravstvenosti, ozemlju, periere mores Sen. ph.; evfem. mores meretricis Pl. ustrežljivo vedenje, ustrežljivost, izkazovanje naklonjenosti.
b) slabo vedenje, slaba, popačena nrav, (popačen) duh časa: si per mores nostros liceret T., quoniam ita se mores habent S., ita se habent mores, ut … Vell., ambitio iam more sancta est Pl., huius saeculi more Sen. ph., saeculi mores Fl., novis moribus favere Plin. vdajati se, streči duhu časa = vda(ja)ti se trenutnim razmeram.

mōtus -ūs, m (movēre) gib(anje)

I. fizično gibanje, premikanje, tek: Q. idr., navium, remorum C., siderum C., Val. Max., oculorum, oris Cels., venarum Cels. utripanje, caudae Plin. miganje z repom, terrae Ci., Cu., Front. idr. potres, quo maximo motu terra tremit V., pedum melior motu V. gibkejših nog, hitrejši, deus motum dedit caelo Ci., (sc. lepus) nullos audet dare corpore motūs O. si ne upa premakniti se (treniti, ganiti se); occ.

1. umetni telesni gib, gibljaj, premik, telesna kretnja, zasuk, obrnitev, obrat: Q., motus palaestrici et histrionum gestus Ci., gestus ac motus corporis Ci., rusticus alter motus, concesso mollior alter erit O., decens H. lična (mična, ljubka, prikupna) hoja.

2. ples, poseb. pantomimski: Ambr., motus dare L., V. plesati, motus doceri Ionicos H. učiti se plesati.

3. kot voj. t.t. vojaški okret, zasuk, obrat, premik, manever: milites ad motus leviores N.; podobno: motus futuri V. (Enejev) odhod, dvig, odplutje; tako tudi: ipse sub Aurorae primos excedere motus Lucan. —

II. metaf.

1. duševni gib, duševno gibanje: animi incredibiles motus Ci. duševna gibčnost; occ.
a) delovanje duha, duševna sila, duševna dejavnost: animorum motus voluntarii Ci., motus animorum duplices sunt, alteri cogitationis, alteri adpetitus Ci., et animi et ingenii celeres quidam motus esse debent Ci. srce in razum morata svoje sile zlahka uporabiti, motu mentis et ratione uti Ci. umsko delovanje.
b) duševno razpoloženje, ganjenje, duševni pretres, duševna razvnetost, razdraženost, čustvo, emocija, afekt, razburjenje, čustveni vzgib, vzburjenost, vzdraženje, strast: Sen. ph., T., m. turbidus Ci., motus animi turbati, quos Graeci πάϑη nominant Ci., perturbationes, id est motus animi nimii, rationi non obtemperantes Ci., m. mentis meae Ci. nemir moje duše.
c) nagib, (na)gon, vzgib, pobuda, spodbuda, impulz: naturae Ci., divino concita motu O., sine motu animi et cogitatione Ci.
d) nagib, povod, motiv: consilii mei motūs Plin. iun.

2. politično gibanje: Catilinae motūs conatūsque Ci., se ad motus fortunae movere coepit C. plašč po vetru obračati = ravnati se po okoliščinah; occ.
a) politični dvig (v dobrem pomenu): Italiae magnificentissimus m. Ci.; (v slabem pomenu) vstaja, upor, nemir: populi Ci., Galliae, urbanus C., servilis L., domi motus orti L., civicus H., magnus et implacabilis T., hic tantus motus rerum Ci., T. tako burni časi.
b) menjava politične struje (usmeritve), državni preobrat, prevrat: in re publica non tantum motum impendere video, quantum … Ci. ep., rei publicae motum adferre Ci. državo omajati, concussi orbis motus T. prevrat zemlje, vesoljni prevrat, ut Persarum imperium magno motu concuterent magis quam affligerent Cu.

3. kot ret. t.t. „preobrat izraza“, besedni obrat, in sicer meton. = trop: reddam nunc, quam proximam esse dixeram partem de tropis, quos motus clarissimi nostrorum auctores vocant Q., nam plerique has tropos esse existimaverunt, quia, sive ex hoc duxerint nomen, quod sint formati quodam modo, sive ex eo, quod vertant orationem, unde et motus dicuntur, fatendum erit esse utrumque eorum etiam in figuris Q.

4. kot vrtnarski t.t. „pogon“, kal, klica, mladika, poganjek: Celsus quoque et Atticus consentiunt tres esse motus in vite seu potius in omni surculo naturales, unum, quo germinet, alterum, quo confloreat, tertium, quo maturescat Col.

mrz|el (-la, -lo) kalt; človek: gefühlskalt
mrzel in vlažen feuchtkalt, [naßkalt] nasskalt
strupeno mrzel bitterkalt, saukalt, lausig kalt
mrzlo obdobje anhaltende Kälte
mrzlo srce die Herzenskälte
mrzlo oblivati/obliti koga (jemanden) kalt überrieseln, kalt den Rücken hinunterlaufen

nabíjati (-am) | nabíti (-íjem) imperf., perf.

1. battere, picchiare:
nabijati obroče na sod cerchiare la botte, raccerchiare

2. attaccare, affiggere

3. riempire

4. voj. caricare (l'arma):
nabiti puško caricare il fucile

5. battere, pestare

6. sparare, bombardare (con fuoco nutrito)

7. battere, sbattere (contro); picchiare, bussare; pestare:
dež nabija na okna la pioggia batte contro le finestre
nabijati po vratih picchiare alla porta
od razburjenja mu je srce močno nabijalo dall'emozione il cuore gli batteva forte
nabijati po klavirju pestare il pianoforte, strimpellare

8. (tepsti, natepsti; pretepati, pretepsti) picchiare, bastonare

9. (dvigati, dvigniti; povišati) aumentare (i prezzi);
nabiti nove davke imporre nuove tasse

10. elektr. caricare
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
nareč. zvonovi nabijajo le campane suonano a distesa
ves dan je nabijalo (treskalo) ha tuonato tutto il giorno
pog. nabijati karte giocare a carte
nabijati žogo giocare a calcio
nabiti obroče incerchiare
nabiti z erotično vsebino erotizzare
nabiti z energijo dare una frustata di energia

nagájati to tease; to chaff; to banter; to pull someone's leg; ZDA žargon to kid; to annoy; (šikanirati) to vex

kaj nagaja? anything wrong?, pogovorno anything up?
srce mi nagaja my heart is playing me up

namériti (naravnati) ajuster, redresser, régler

nameriti v kaj diriger, orienter vers, braquer sur, pointer
nameriti v glavo (srce) viser à la tête (au cœur)
nameriti v koga viser quelqu'un, mettre (ali coucher) en joue
nameriti na koga tomber sur quelqu'un, rencontrer quelqu'un par hasard
nameriti se kam diriger (ali tourner) ses pas vers, aller; (zgoditi se) se passer, arriver

navré, e [-vre] adjectif užaloščen; ozlovoljen

je suis navré zelo mi je žal, zelo obžalujem
j'en ai le cœur navré srce mi krvavi ob tem

néhati (-am) | nehávati (-am)

A) perf., imperf.

1. finire, smettere, cessare:
nehaj s tem e finiscila
(v osmrtnicah) nehalo je biti srce naše mame ha cessato di battere il cuore della nostra compianta mamma
nehati jokati, nehati se smejati finire di piangere, di ridere
nehati deževati spiovere
nehati vreti sbollire

2. (v medmetni rabi izraža začudenje) ma no, sul serio:
nehaj, da sta se ločila?! ma no, hanno divorziato?!

B) néhati se (-am se) | nehávati se (-am se) perf., imperf. refl. (končati, končavati se) finire, cessare:
vsaka stvar se kdaj neha tutto una volta finisce
tu se pa res vse neha (izraža ogorčenje) questo è poi troppo
včasih je tako surov, da se vse neha a momenti è di una brutalità incredibile
pri denarju se vse neha è sempre questione di soldi

nestanovíten versatile, changeant, inconstant, frivole, volage, instable

nestanovitno srce cœur moški spol volage

nether [néðə] pridevnik
dolnji, spodnji

nether lip spodnja ustnica
nether world (ali regions) pekel
nether garments hlače
nether man (ali person) noge
nether millstone trdo srce

nositi¹ (nosim) prinesti človek, žival: tragen (noter hineintragen, ven hinaustragen, naprej weitertragen, naprej pred drugimi vortragen, okoli herumtragen, skupaj s kom mittragen, za kom jemandem nachtragen); težko, s težavo: sich (ab)schleppen mit; dokumente s seboj: mitführen
nositi črnino Trauer tragen
figurativno nositi hlače die Hosen anhaben
figurativno nositi kožo naprodaj seine Haut zu Markte tragen
nositi na plečih achseln
nositi očala eine Brille tragen, Brillenträger/Brillenträgerin sein
figurativno nositi pod srcem otroka: im [Schoße] Schoße tragen, unter dem Herzen tragen
nositi posledice die Konsequenzen tragen
nositi srce na dlani das Herz auf der Zunge haben
nositi steznik sich schnüren
figurativno nositi svoj križ sein Kreuz tragen
figurativno nositi vodo v morje Eulen nach Athen tragen, Wasser in ein Sieb schöpfen, Wasser in die Elbe tragen
visoko nositi glavo den Kopf hoch tragen, auf dem hohen Pferd sitzen
visoko nositi nos die Nase hoch tragen

nosíti (-im)

A) imperf.

1. portare:
nositi kovček, vrečo portare la valigia, un sacco
nositi ranjenca portare, trasportare un ferito
nositi na glavi, v rokah, v košari portare in testa, in braccio, nel cesto
nositi naprodaj portare al mercato, a vendere

2. (povzročiti, da se kaj premika) portare:
veter nosi prah, dež il vento porta la polvere, la pioggia
avtomobile je na ovinku nosilo s ceste nella curva le automobili slittavano

3. (iti komu povedat) portare:
nositi vesele novice portare buone notizie

4. (povzročiti zadrževanje) portare:
kaj pa tebe nosi po naših krajih qual buon vento ti porta da queste parti?

5. (delati, da kaj prihaja na določeno mesto) portare:
bolnik s težavo nosi hrano k ustom il malato ha difficoltà a portare il cibo alla bocca

6. (prinašati) portare, apportare, causare, produrre; provocare:
trdili so, da jim nosijo kulturo affermavano di portargli la civiltà
to je nekaj, kar nosi smrt è qualcosa che provoca la morte

7. (imeti oblečeno, obuto) portare, indossare, vestire:
nositi čevlje, hlače portare le scarpe, i pantaloni
nositi lasuljo portare la parrucca
nositi očala, slušni aparat portare gli occhiali, l'apparecchio acustico

8. (imeti) portare, avere:
nositi brado, brke, dolge lase portare la barba, i baffi, i capelli lunghi
nositi denar pri sebi avere denaro

9.
nositi odgovornost za essere responsabile di
nositi posledice nečesa sentire, risentire gli effetti di

10. (ohranjati kaj v določenem položaju) portare:
nositi klobuk postrani portare il cappello sulle ventitré
nositi roke v žepu tenere le mani in tasca

11. (imeti plod v telesu) essere gravida, pregna:
ko samice nosijo, je lov prepovedan quando le femmine sono pregne è vietato cacciare
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
luna ga nosi è sonnambulo; ekst. è uno squilibrato
noge ga več ne nosijo non si regge in piedi
šel je, kamor so ga noge nosile andò vagabondando senza una meta precisa
nobena puška ne nosi tako daleč nessun fucile porta tanto lontano
ni vreden, da ga zemlja nosi è un infame
nositi glavo v torbi, kožo naprodaj rischiare la vita, la pelle
nositi glavo pokonci camminare a testa alta
iron. nositi hlače portare i calzoni, comandare in casa
nositi očetovo ime portare il nome del padre
nositi že sedmi, osmi križ avere superato la settantina, l'ottantina
visoko nositi nos stare col naso ritto
pren. nositi roge portare le corna
stroške nosi prejemnik le spese sono a carico del destinatario
pren. nositi vodo v Savo portare vasi a Samo
nositi zastavo, zvonec essere il capobanda, il capofila
nositi vse komu na nos spiattellare tutto
nositi srce na dlani portare, avere il cuore in mano
nositi koga na rokah viziare, coccolare qcn.
nositi koga po zobeh tagliare i panni addosso a qcn.
teči, kolikor te noge nesejo correre a gambe levate
laže ga nosim, kot poslušam è un vero rompiscatole
nosi te vrag e va' al diavolo, all'inferno
PREGOVORI:
dokler prosi, zlata usta nosi il bisogno fa brav'uomo

B) nosíti se (-im se) imperf. refl.

1. portarsi, incedere

2. spostarsi; diffondersi

3. comportarsi:
nositi se ošabno, gosposko darsi arie, comportarsi da gran signore

4. vestirsi:
nositi se po najnovejši modi vestirsi alla moda

5.
dobro se nositi (biti trpežen, ne mečkati se) essere resistente, non gualcirsi

ob-iciō -ere -iēcī -iectum (ob in iacĕre)

1. nasproti vreči (metati), nasproti, pred, spredaj postaviti (postavljati): argentum alicui ob os Pl., tabulas alicui ob os Ap. pod nos tiščati, o. se copiis C., se hosti N., se alicui infesto venieti obviam L., abeunti se obiecit Cu., se ad currum obicit V. plane na voz; med. nasproti stopiti (stopati): visu repentino obiecto N. ob nepričakovanem prizoru, obiectā re terribili Ci. pri kaki strahoviti prikazni, aliud miseris obicitur V., obicitur monstrum oculis V. se prikaže; occ.: opponere id et obicere adversario Ci. odvrniti (odvračati).

2. vreči (metati), zagnati (zaganjati) kaj pred koga, komu: Pl., Ter., Varr., Sen. rh., Val. Max. idr., Cerbero offam obicit V., o. parricidae corpus feris Ci., devorundos servos muraenis Sen. ph., aliquem bestiis Eutr.; pren.: delenimentum animis Volani agri dimensionem o. L.; metaf. prepustiti (prepuščati), izročiti (izročati), nastaviti (nastavljati), izpostaviti (izpostavljati) koga, komu (čemu): legatum hominibus feris C., consulem morti Ci., exercitum flumini C., se hostium telis Ci., caput V. življenje (nevarnosti), vitam invidiae Ci., obiectus fortunae Ci. ali calumniantibus Q., obiectus ad omnes casus Ci., obicere se in dimicationes Ci.

3. occ. za obrambo postaviti (postavljati) kaj pred koga (kaj), preložiti (prelagati), položiti (polagati) kaj pred koga (kaj), držati kaj pred čim ali proti čemu: carros pro vallo C., Alpium vallum contra transgressionem Gallorum Ci., novum pro diruto muro L., portis ericium C., fores L. ali portas V. zaloputniti, o. fossam L., cervos L. španske jezdece, prenosne ovire, funes iumentaque Auct. b. Alx., scutum L., clipeos ad tella obiciunt V., navem faucibus portūs C.; metaf.: noctem peccatis et fraudibus obice nubem H. zagrni z nočjo in z oblakom = naredi nevidne; od tod pt. pf. obiectus 3 (o krajih, rekah idr.) ležeč (stoječ) pred čim, čemu nasproti, spredaj ležeč (stoječ): insula obiecta portui Brundisino C., silvae obiectae (= obiacentes) C., tot omnibus obiectis Cu.

4. (z abstr. pojmi) navd(aj)ati koga s čim, navdahniti (navdihovati), obuditi (obujati), vzbuditi (vzbujati), prizade(va)ti, povzročiti (povzročati) komu, kaj, spraviti (spravljati), postaviti (postavljati) koga v kakšno stanje (npr. v strah): Pl., o. alicui laetitiam nec opinanti (iznenada) Ter., deos sibi eam mentem obiecisse, ut … L. da so mu to misel navdahnili bogovi, quae res tantum furorem Roscio obiecit? Ci., rabiem canibus V. razbesneti, razdražiti pse, o. spem, terrorem L., mentem et dolorem Ci., religione obiectā C. ker so se porajali verski pomisleki; od tod pass. obicitur alicui aliquid = dogodi se, prigodi se, zgodi (dogaja) se, pripeti se komu kaj, koga doleti kaj: hocine? ...? mihi mali obici tantum! Ter., tum hoc mihi esse obiectum malum! Ter., obiectabatur animo metus et dolor Ci. sta obhajala (navdajala) srce.

5. oponesti (oponašati), očitati: L., O., T., Plin. iun., Pr. idr., ignobilitatem obiecit Caesaris filio Ci., furta mihi obiciuntur Ci.; s kavzalnim stavkom: non tibi obicio, quod (da) hominem dignissimum tuis moribus, Apollonium Niconis … spoliasti ac depeculatus es Ci., Meneclides Epaminondae obiecit, quod liberos non haberet N.; s povednim stavkom (ACI): obicit mihi me ad Baias fuisse Ci.; tudi z de: de Cispio mihi igitur obicies? Ci., quod obiectum est de pudicitiā Ci. Od tod subst. pt. pf. obiecta -ōrum, n očitki, očitanja: o. negare, diluere Q.

Opomba: Star. obiexim -is = obiecerim -is: Pl.

obvéti (-véjem) | obvévati (-am) perf., imperf.

1. soffiare contro, investire (con una folata):
ko sta stopila na ulico, ju je obvel oster veter usciti sulla strada furono investiti da un vento violento

2. pren. (prevzeti, prevzemati) sentire, provare:
srce mu je obvevalo veselje, obvevala žalost nel cuore sentiva una gran gioia, un grande dolore

očetovsk|i [é] (-a, -o) väterlich
očetovska oblast pravo väterliche/elterliche Gewalt
očetovska figura die Vaterfigur, der Übervater
Vater- (ljubezen die Vaterliebe, dolžnosti Vaterpflichten množina, srce das Vaterherz)

odkleníti ouvrir (avec une clé)

odkleniti komu srce (figurativno) s'ouvrir à quelqu'un, ouvrir son cœur à quelqu'un

odkríti (kar je pokrito) to uncover; (streho) to unroof; (izum) to invent; to discover; (razkriti) to disclose; (ležišče rude) to locate; (opaziti) to find out, to become aware; (skrivnost) to reveal, to disclose; to detect, to lay open, to descry

odkríti goljufijo, sleparijo to show up a fraud
odkríti se to raise one's hat, to take off one's hat (oziroma cap), to bare one's head, to doff one's hat
odkríti komu svoje srce to open one's heart to someone
odkríti se komu to take one's hat off to someone

odkríti découvrir, mettre à jour; déceler, démasquer; dépister, détecter, dévoiler, révéler

odkriti streho, kozico découvrir le toit, la casserole
odkriti posteljo défaire le lit; (spomenik, poslopje) inaugurer
odkriti komu svoje srce, svoja čustva dévoiler son cœur, ses sentiments à quelqu'un
odkriti skrivnost, spletko, zaklad déceler (ali découvrir) un secret, une intrigue, un trésor
odkriti škandal, zaroto, zločin découvrir (ali dévoiler) un scandale, un complot, un crime
odkriti svoje tajne (figurativno) démasquer ses batteries, s'ouvrir à quelqu'un
odkriti bolezen dépister une maladie
odkriti kip dévoiler une statue
odkriti se se découvrir devant quelqu'un, donner un coup de chapeau
odkriti se komu (figurativno) se confier à quelqu'un, ouvrir son cœur à quelqu'un

odkríti descubrlr; destapar ; (streho) destejar

odkriti posteljo disponer la cama (za ležanje para acostarse); (spomenik) inaugurar, descubrir; fig revelar, divulgar
odkriti komu svoje srcé abrir (ali descubrir) su pecho a alg, sincerarse a alg
odkriti se descubrirse (pred kom ante a alg), quitarse el sombrero
ne se odkriti no descubrirse, permanecer cubierto
odkriti se komu (fig) confiar a alg su íntimo sentir, desahogarse con alg