Franja

prostorski načrt moški spol der Raumplan, der Flächennutzungsplan, (generalni gradbeni načrt) der Bauleitplan, die Bauleitplanung
sprememba prostorskega načrta die planmäßige Neuordnung

račun³ moški spol (-a …) bančni: das Konto, Bankkonto (osebni Personenkonto, tekoči Scheckkonto, za prostovoljne prispevke Spendenkonto)
pooblastilo za račun die Kontovollmacht
lastnik/imetnik računa der Kontoinhaber
odprtje računa die Kontoeröffnung
sprememba stanja na računu die Kontenbewegung
stanje na računu der Kontostand
blokirati račun (jemandem) das Konto sperren
prekoračenje računa die Kontoüberziehung
številka računa die Kontonummer

-re, révision [-rə, revizjɔ̃] féminin pregled, revizija; zadnji pregled korektur pred tiskom; militaire pregled (opreme ipd.)

conseil masculin de -re (militaire) naborna komisija
-re constitutionnelle (politique) revizija, sprememba ustave
faire une -re (complète) (technique) temeijito pregledati, preskusiti (de quelque chose kaj)

red² [é] moški spol (-a, ni množine)

1. (ureditev) die Ordnung (cerkveni Kirchenordnung, družbeni Gesellschaftsordnung, Herrschaftsordnung, fevdalni Feudalordnung, gospodarski Wirtschaftsordnung)
pravni red die Rechtsordnung

2. (predpisi) die Ordnung (kovni Münzordnung, občinski volilni Gemeindewahlordnung, pokopališki Friedhofsordnung)

3. (vrstni red) die Reihenfolge, die Ordnung, die Reihung
dedni red pravo die Erbfolge, Erbreihenfolge
gosji red die Einerkolonne, der Gänsemarsch (hoditi v gosjem redu im Gänsemarsch gehen)
načelo vrstnega reda das Prioritätsprinzip
v abecednem vrstnem redu in alphabetischer Reihenfolge

4.
besedni red die Wortfolge, die Wortstellung
v vprašalnem stavku: die Fragestellung

5.
dnevni red die Tagesordnung, Geschäftsordnung
točka dnevnega reda der TOP (Tagesordnungspunkt)
biti na dnevnem redu an der Tagesordnung sein, zur Debatte stehen
dati na dnevni red an die Tagesordnung setzen, in die Tagesordnung aufnehmen, figurativno zur Debatte stellen
preiti k dnevnemu redu zur Tagesordnung übergehen
priti na dnevni red in die Tagesordnung aufgenommen werden, zur Sprache kommen

6.
hišni red die Hausordnung, v zaporu: Gefängnisordnung, v domu: Heimordnung
knjižnični red Benutzungsordnung

7.
javni red öffentliche Ordnung
javni red in mir öffentliche Ruhe und Ordnung
institucija, ki skrbi za javni red die Ordnungsbehörde
čuvar reda der Ordnungshüter
motenje reda die Ordnungsstörung
načelo reda das Ordnungsprinzip

8.
vozni red der Fahrplan
(poletni Sommerfahrplan, zimski Winterfahrplan)
sprememba voznega reda die Fahrplanänderung
zamenjava voznega reda der Fahrplanwechsel
po voznem redu fahrplanmäßig

res, rei, f (iz indoev. kor. *rēi̯- posest, posestvo, bogastvo; prim. skr. rā́ḥ posestvo, bogastvo, rāti, rāsatē daje, podeljuje, rātíḥ podelitev)

I.

1. posestvo, imovina, imetek, imetje, premoženje, blago: res familiaris C., Ci., N. zasebno premoženje, res et possessiones Icti. premično in nepremično blago = premičnine in nepremičnine, aestimationes possessionum et rerum C., pro re nostrā Ter. našemu premoženju primerno, res fidesque S. imetje in kredit (zaup), res eos iam pridem, fides nuper deficere coepit Ci., res tuas tibi habeto = vzemi svoje imetje nazaj (formula pri ločitvi), et genus et virtus nisi cum re (plemstvo brez denarja) vilior alga est H., rem quaerere Pl. ali rem facere Ter. pridobivati si imetje (premoženje), rem conficere Ci. zapraviti premoženje (imetje), erat ei pecuaria res ampla et rustica sane bene culta et fructuosa Ci. veliko živine in lepo obdelano posestvo, servorum exercitūs illum in urbe conscripturum fuisse, per quos totam rem publicam resque privatas omnium possideret? Ci.; od tod rēs pūblica, pa tudi (zlasti pri zgodovinarjih) samo rēs državno imetje, državno premoženje: cum tu reliquias rei publicae dissipavisses Ci., si res essent refectae N.
b) državna blaginja, državna korist, državni prid, uspeh (korist) države: e (ex) re publicā est N., Ci., L. državi je v prid, državna blaginja zahteva, e re publica facere Ci. ali ducere L. državi v prid.
c) država, občina: rem publicam administrare N., gerere Ci., res Romana H., L., Persicae res Cu., res Albana L., tria genera rerum publicarum Ci., res eorum civibus … agris aucta S.; v pl.: res Priami evertere V., incruenta urbs et res sine discordia translatae T.
d) državna oblast, državna uprava: res publica erat penes eum N., rem publicam alicui tradere N., rem publicam attingere, capessere Ci., N. = accedere ad rem publicam N. posvetiti se državništvu (politiki), versari in rebus publicis N. ukvarjati se s politiko, sentire eadem de re publica Ci. biti istega političnega mišljenja (prepričanja), rerum potiri N., Cu. zavladati, polastiti se najvišje oblasti.

2. meton. prid, korist, hasek, hasen, sreča: res magis quaeritur, quam clientium fides Pl., in rem suam convertere Ci. v svoj prid (svojo korist) obrniti (obračati), okoristiti (okoriščati) se, quidnam facerent de rebus suis N. glede na svoj prid, aliquem suis rebus abalienare N., id frustra an ob rem faciam S. s pridom, in rem conducit (est) koristno je z inf. (S., L.) ali z ACI ali ut in cj.: Pl., Ter. idr., ex tua re est ut moriar Pl. tebi koristi, ex re mea Ci. meni v korist, haec tuā re feceris Pl. sebi v prid, subdole ab re consulit Pl. svetuje na (v) škodo; ab re visum est Ci. zdelo se je nekoristno, neprimerno; occ. vzrok, razlog, povod, le v zvezah: eā (eādem) re, hāc rē, quārē; ob eam (hanc) rem, quam ob rem zato, zaradi tega: Pl., Ci., Lucr. idr., nulla aliā rē (zaradi ničesar drugega = le (samo) zaradi) quam bonitate hereditates exsequi N.

3. (poseb.)
a) opravek, opravilo, podjetje, zadeva: rem cum aliquo transigere Ci., nullius rei praes factus est N. ni bil porok pri nobenem podjetju, neque postea res ulla gesta est publice N. državni posel, ei rei praefecit Datamem N. to podjetje je zaupal, cum tantis rebus praefuisset N. ko je bil vodil tolika podjetja, felix rerum exitus Cu., de communi re dicere C.; od tod: tecum mihi res est Ci. s teboj imam opravek, s teboj imam (mi je) opraviti, sibi cum Thebanis rem esse N. imajo opraviti (imajo opravek, imajo pravka) s Tebanci (= bojevati se morajo s Tebanci).
b) pravna stvar, pravna zadeva, pravda(nje), tožba, sodni proces (splošneje kot causa): utrum rem an litem dici oporteret Ci., rem indicare Ci., de rebus ab isto cognitis iudicatisque et de iudiciis datis Ci., in ius de sua re numquam iit N. o svoji stvari, quarum rerum, litium, causarum condixit pater patratus Formula vetus ap. L.
c) ukvarjanje, pečanje s čim: res frumentaria Ci. sprva žitna zaloga, zaloga živeža, živež, potem zalaganje (preskrbovanje, oskrba) z živežem, res militaris C. ali bellica Ci. bojevanje, vojskovanje, res navalis L. pomorstvo, mornarstvo, res rustica Col. ali res rusticae Ci. poljedelstvo, kmetijstvo, kmetovanje, res urbana Ci. civilno poslovanje, mirovni opravek, opravek v miru, res divina Kom., N., V. in pl. res divinae Ci. žrtvovanje; v pl. tudi verske zadeve, verstvo: C. —

II. splošno

1. reč, stvar, zadeva, predmet: res, quae numquam fuerunt, ut Scylla Ci., divinae humanaequae Ci., ignorantia bonarum rerum N. dobrih stvari = oblizkov, poslastic, natura rerum Ci. = narava, priroda, svet, caput rerum (glavno mesto sveta) urbs Romana O., rerum repertor V. stvarnik sveta; poseb. pogosto gen. rerum: abdita, ficta rerum H. = abditae, fictae res skrivnosti, izmišljotine; rerum (pleonast.): timeo, quid rerum gesserim Pl., quid rerum geritis Pl., Cat.; tako se z rerum okrepi superl.: maxima rerum Roma V. največje (na svetu, gr. τῶν ὄντων), rerum pulcherrima, Roma V. najlepši, pulcherrima rerum eloquentia Q., vēnit vilissima rerum hic, aqua H., pulcherrime rerum, maxime rerum H. ljubi moj, moje vse; pesn.: fessi rerum V. od trpljenja utrujeni.

2. reč, stvar, zadeva, predmet = determinativni zaimek nekaj, kaj, to, da se obnovi oz. prikliče v spomin
a) kaka predhodna beseda: vinum ad se importari non sinunt, quod eā re (= vino) … homines effeminari arbitrantur T., multae artes … quibus rebus exculta est hominum vita Ci.
b) kak predhoden pojem: claudus fuit altero pede: quae res (= id, quod to, kar = in to = in ta hiba) aliquid afferebat deformitatis N., quae res ei maturavit mortem N. ta stvar pa = to pa, Dion rem eo perduxit M. jo je prignal do tega, res una solaque H. eno edino (sredstvo); tako lat. redno opisuje neutr. subst. adj. in pron. v tistih (odvisnih) sklonih, v katerih bi se ne ločila od moškega spola, npr. nihil, nullius rei, nulli rei, nullā re; id, eius rei, ei rei, ea re (aliquis, hoc idem itd.); še zlasti v pl. multa, multarum rerum, multis ali bis rebus (dat. in abl.); včasih tudi v acc.: multas res novas (= multa nova) in edictum addidit N. veliko novega. Zato subst. res v takih zvezah nav. ne slovenimo, ampak ga večinoma nadomeščamo z neutr. ob njem stoječega prilastka, npr.: ea res to, de eā re o tem, nulla res nič, utraque res oboje, multae res mnogo, veliko, his (quibus) rebus s tem, od tod, zato, tako, in omnibus rebus v vsem itd., suis rebus consulere N. za svoje (za sebe samega, zase) skrbeti; prim. res cibi = cibus Ph., res Veneris ali res Venereae Ci. = Venus užitek ljubezni, ljubezen.

3. (kolekt.) stvar, stanje, položaj, okoliščine, razmere: auctoritas … adhibeatur ad monendum non modo aperte, sed etiam acriter, si res postulabit Ci., res autem haec est Ci. stvar je pa ta(ka), e re natā Ter. = pro re natā Ci. ali samo pro re L. po okoliščinah, kakor nanesejo okoliščine, glede na okoliščine, in omnibus rebus (v vseh položajih) singulari fuit industriā N., tanta rerum commutatio N. sprememba (obrat) razmer, id ex rebus et temporibus indicari potest N. po časovnih razmerah, glede na časovne razmere, res bene (male) se habet Ci. razmere dobro (slabo) kažejo, dobro je (kaže), slabo je (kaže), res ita se habet Ci. stvar je taka, tako je to; poseb. res adversae neugodne razmere = nesreča, res secundae ugodne razmere = sreča; pesn.: res dubiae V. nevaren položaj, res laetae V., rerum fiducia V. prepričanost, zaupanje v srečo, cardo rerum V. „obratišče“, prelomnica, mejnik usode, res egenae V. nesreča, beda, sunt lacrimae rerum V. za nesrečo, imperitus rerum Ci. razmer, res in suspicionem venit Ci. dvomi se, res in opinione est Ci. misli se, novis rebus (novotarije, državni prevrat) studere Ci., Atheniensium rebus studere N. biti atenskega mišljenja, biti na atenski strani, simpatizirati (držati) z Atenci, rebus Gallicis favere C. biti naklonjen Galcem, podpirati Galce. —

III. (s posebnim poudarkom dejanstvenosti)

1. delo, dejanje, čin: magnas res mari gessit N., conclamant se ituros: clamoremque res est secuta L., res dicta secuta est O. rečeno storjeno, aut consilio aut re iuro Ter., tantarum rerum gloria V., rebus spectata iuventus V. v dejanju (dejanjih, dejansko) preizkušena; poseb. pogosto: res gerere, rem gerere (bene, male) Ci. idr. kako nakano (namero, načrt) izvesti (dognati); occ. (o poveljniku): re bene, male gesta N., C. po srečni, po nesrečni bitki (vojni), arma ante rem nitentia L. pred bojem; zelo pogosto: res gestae dejanja, auctor rerum L. izvrševalec (prim. gerō).

2. dogodek, prigoda, zgoda, dogodivščina, pripetljaj, pripetek, prikazen, pojav, fenomen: res magna L. pomemben dogodek, res nova N., V. idr. pojav, prosperae inopinataeque res N., res dura et regni novitas me talia cogunt V.; occ. res veteres Ci. stari vek, zgodovina, povest(nica): res Italicae N.; v pl.: res populi Romani perscribere L., rerum scriptor L. zgodovinar, zgodovinopisec, povestničar, povestničnik.

3. dejanska stvar, dejstvo: satis est unam rem exempli gratiā proferre N., sine nominibus res notavit N., rerum exempla N. značilna dejstva; occ.: vana missa est vox auguris: exitus illam resque (uspeh) probat O., servus, ut res ipsa declaravit, frugi atque integer Ci.; abstr. dejanstvenost, dejanskost, dejanstvo, resničnost, stvarnost, bitnost, bistvo, bit, vsebina, resnica (poseb. pogosto v naspr. z verbum, vocabulum, nomen idr.): rem opinor spectari, non verbā Ci., causam apud Philippum regem verbo (le po imenu), re ipsā quidem (v resnici pa) apud Polyperchontem iussus est dicere N., populi nomine, re autem verā sceleratissimo latrocinio Ci., res atque veritas ipsa Ci. prava pravcata resnica, rem ipsam putasti Ter. pravo si pogodil, re verā Ci., H., N. = re ipsā Ter., N., Ci. (za)res, resnično, v resnici, res est Pl. res je (to) tako, ut res erat S. kakor je bilo v resnici, hoc (id), quod res est Kom. kakor je v resnici; tudi samo: quod res est Ci. ep., positum esse in re Ci. res biti, quid in re sit Ci. kaj je res; gl. tudi reāpse.

Opomba: Gen. in dat. sg. rēī: Lucr., gen. sg. rei enozložen na koncu verza: Lucr.

résidence [rezidɑ̃s] féminin bivališče, stanovanje; rezidenca; bivanje; skupina razkošnih stanovanjskih hiš

résidence forcée, surveillée prisilno, nadzorovano bivanje
résidence de service službeni kraj
résidence secondaire drugo bivališče (npr. na deželi), vikend
changement masculin de résidence sprememba bivališča
chonger de résidence spremeniti, menjati bivališče
établir sa résidence nastaniti se, vzeti si stanovanje
mettre quelqu'un en résidence surveillée postaviti bivanje kake osebe pod nadzorstvo

reverzibílen (-lna -o) adj. reversibile:
fiz. reverzibilna sprememba cambiamento reversibile
kem. reverzibilna reakcija reazione reversibile

rimescolamento m

1. pomešanje, premešanje

2. vznemirjenje:
rimescolamento delle carte pren. nenaden preobrat, zasuk; nenadna sprememba

rok [ó] moški spol (-a …)

1. die Frist, der Termin (čakalni Wartefrist, dodatni Nachfrist, garancijski Garantiefrist, Gewährsfrist, Gewährleistungsfrist, izpitni Prüfungstermin, izposojni Leihfrist, nepodaljšljivi Notfrist, odplačilni Tilgungstermin, odpovedni Kündigungsfrist)
določitev roka die Fristsetzung
določiti rok za (etwas) befristen, terminieren
podaljšanje roka die Fristverlängerung, die Fristenstreckung
pretek roka der Fristablauf
po preteku roka nach Ablauf der/einer Frist
prekoračitev roka die Fristüberschreitung, die Terminverzögerung, Terminüberschreitung
računanje roka die Zeitberechnung
skrajšanje roka die Fristverkürzung
sprememba roka die Terminänderung
tek roka der Fristenlauf
težave pri upoštevanju roka Terminschwierigkeiten množina
upoštevati rok/držati se roka die Frist einhalten
zamuda roka die Fristversäumnis
na rok vezano delo die Terminarbeit
kar se tiče roka terminlich
v roku fristgemäß, fristgerecht, termingemäß, termingerecht
v roku 10/20 dni/5 tednov/enega leta binnen 10/20 Tagen, 5 Wochen/Jahresfrist
v roku … während einer Frist (von), innerhalb von …
z rokom befristet

2. pri robi: die Frist, die Dauer (dobavni Lieferfrist, ležalni/trajanja Lagerfrist, Lagerdauer)
dobavni rok die Lieferzeit, der Liefertermin
maksimalni rok die Höchstdauer
minimalni rok trajanja das Mindesthaltbarkeitsdatum

3.
vojaški rok der Wehrdienst
ki je/ni odslužil vojaški rok gedient/ungedient
civilno služenje vojaškega roka der Zivildienst, der Ersatzdienst

rotacizem samostalnik
1. logopedija (motnja artikulacije) ▸ rotacizmus [artikulációs hiba]

2. jezikoslovje (glasovna sprememba) ▸ rotacizmus, rotacizálódás

scen|a [é] ženski spol (-e …) die Szene
slika: nočna scena das Nachtstück
v gledališkem delu: der Auftritt; (scenografija) das Bühnenbild
figurativno strankarska scena die Parteienlandschaft
sprememba scene der Szenenwechsel
figurativno narediti sceno eine Szene machen
aplavz na odprti sceni der Szenenapplaus
na odprti sceni auf offener Szene

scēna f

1. gled. prizor, scena:
andare in scena biti uprizorjen
mettere in scena uprizoriti, uprizarjati

2.
scene pl. gledališče:
calcare le scene, darsi alle scene igrati, iti med igralce

3. prizorišče; oder (tudi ekst.):
cambiamento di scena pren. nenadna, korenita sprememba
dietro le scene za kulisami

4. igranje; prizor, scena:
colpo di scena pren. preobrat
scena madre ključni prizor (tudi pren.);
scena muta nemi prizor
fare scena znati pritegniti gledalce
fare scena muta ekst. molčati, odgovoriti z molkom

5. ekst. pren. scena, prizorišče, arena; življenje:
ritirarsi, scomparire, uscire dalla scena politica, letteraria umakniti se s političnega, literarnega prizorišča
scomparire, uscire dalla scena del mondo umreti

6. ekst. prizor; dogodek:
assistere a una scena di sangue biti priča krvavemu dogodku
il bassorilievo rappresenta una scena di guerra relief prikazuje prizor iz vojne

7.
scene pl. scene:
fare scena delati scene

seña ženski spol znamenje, znak, kretnja; geslo; signal

señas pl osebni opis; naslov (na pismu)
señas personales osebni opis
cambio de señas sprememba naslova
a mis señas na moj naslov
por señas z znaki, s kretnjami
por las señas po vseh znakih, po vsem videzu
dar señas (pobliže) opisati
¡enviar a las nuevas señas! poslati za naslovnikom!
hacer señas znake dajati, kretnje delati, pomigniti
poner las señas napisati naslov

senilne lehe stalna zveza
medicina (bolezenska sprememba) ▸ szenil összecsapzódás

senilni plak stalna zveza
medicina (bolezenska sprememba) ▸ szenil plakk

sistem³ [é] moški spol (-a …) (družbena ureditev)

1. politični: das System (fašistični faschistisches, parlamentarni parlamentarisches), Regierungssystem (parlamentarni parlamentarisches), -system (dvodomni Zweikammersystem, dvostrankarski Zweiparteiensystem, enodomni Einkammersystem, enostrankarski Einparteiensystem, ustavni Verfassungssystem, večinski Mehrheitssystem, volilni Wahlsystem)

2.
družbeni sistem das gesellschaftliche System, Gesellschaftssystem, die Gesellschaftsordnung
zgodovina fevdalni sistem Feudalsystem
sistem svetov Rätesystem

3. gospodarski: das -system (denarni Währungssystem, devizni Devisensystem, gospodarski Wirtschaftssystem)

4. ureditev: das -system (informacijski Informationssystem, pravni Rechtssystem, šolski Schulsystem, vzgojno-izobraževalni Erziehungssystem)
|
ki ohranja sistem systemerhaltend
ki spreminja sistem systemverändernd
specifičen za sistem systemspezifisch
kritika sistema die Systemkritik
kritik sistema der Systemkritiker
prisila sistema der Systemzwang
ostajajoč znotraj sistema systemimmanent
sprememba sistema die Systemveränderung
konformen s sistemom systemkonform
sistemu sovražen systemfeindlich
lasten sistemu systemeigen
tuj sistemu systemfremd
analiza sistemov die Systemanalyse

sistemsk|i [é] (-a, -o) systemisch; systematisch; System- (značaj der Systemcharakter, analiza die Systemanalyse, enota die Systemeinheit, sprememba die Systemveränderung, teorija die Systemtheorie, obolenje medicina die Systemerkrankung, raziskovanje die Systemforschung)
sistemsko pogojen systembedingt

slábše prislov worse

slábše kot prej worse than before
vedno slábše from bad to worse
nič slábše none the worse
na, v slábše for the worse
toliko slábše zanj so much the worse for him
lahkó bi nam bilo še slábše we could do worse
slábše ne moreš napraviti you can't do worse
obrniti se na slábše to take a turn for the worse
stvari gredo vse slábše matters go from bad to worse
sprememba na slábše a change for the worse
spremeniti se na slábše to change for the worse
izgubil je službo in je na slabšem kot kdajkoli prej he has lost his job and is worse off than ever
toliko slábše! more's the pity!

smer¹ [é] ženski spol (-i …)

1. die Richtung (nasprotna Gegenrichtung, prečna Querrichtung, prepustna [Flußrichtung] Flussrichtung, prevodna [Durchlaßrichtung] Durchlassrichtung, [Flußrichtung] Flussrichtung, gledanja Blickrichtung, kotaljenja Rollrichtung, letenja Flugrichtung, prodiranja Stoßrichtung, strela [Schußrichtung] Schussrichtung, teka stroja Maschinenrichtung, udarca Stoßrichtung, vetra Windrichtung, vitja Drehrichtung, vpadna Einfallsrichtung, vzdolžna Längsrichtung, zaporna Sperrichtung)
iz smeri aus einer Richtung
iz nasprotne smeri aus der Gegenrichtung
vlak iz nasprotne smeri der Gegenzug
v (eno) smer in eine Richtung, vozovnica: einfach
v napačno smer in die falsche Richtung
sprememba smeri die Richtungsänderung

2. (orientacija) die Richtung (duhovna Geistesrichtung, modna Moderichtung, slogovna Stilrichtung, umetnostna Kunstrichtung)
študijska smer die Fachrichtung, der Studiengang

3.
smer krtačenja der Strich, Bürstenstrich
smer niti der Fadenlauf

4.
smer vrtenja der Sinn, Drehsinn (urnega kazalca Uhrzeigersinn), die Laufrichtung
v smeri urnega kazalca im Uhrzeigersinn
v nasprotni smeri pri vrtenju: gegensinnig

5. geologija das Streichen
imeti smer streichen

6.
v smeri česa: -wärts
(doline talwärts, gore bergwärts, gozda waldwärts, kopnega landwärts, morja seewärts/meerwärts, polja feldwärts, srca herzwärts, vetra windwärts); ➞ → proti

7.
določati smer z goniometrom peilen
postopek določanja smeri das Peilverfahren

8.
smer umika die Fluchtrichtung, der Fluchtweg
|
obračanje smeri die Umkehr
ki nakazuje/določa smer richtungsweisend
spremeniti smer reakciji: (eine Reaktion) umlenken
v isti smeri in dieselbe Richtung, gleichgerichtet
v smeri puščice in Pfeilrichtung
v nasprotni smeri entgegengesetzt, gegenläufig, entgegengerichtet
iti v napačno smer pismo: fehlgeleitet werden, fehllaufen
razvijati se v napačno smer [schieflaufen] schief laufen
razvoj v napačno smer die Fehlentwicklung

smer² [é] ženski spol (-i …)

1. (ruta) die Route, die Marschrichtung, Marschroute
smer spusta die Abfahrtsroute
izbira smeri poti die Routenwahl

2.
letalstvo smer poleta, pomorstvo smer plovbe (kurz) der Kurs
držanje smeri plovbe/poleta die Kursbeständigkeit
držati smer den Kurs halten
izgubljati smer letalstvo, pomorstvo abdriften
sprememba smeri der Kurswechsel, die Kursänderung