Franja

šè adv.

1. (izraža nadaljevanje trajanja) ancora:
zgodaj je, vsi še spijo è presto, tutti dormono ancora

2. (z zanikanim povedkom za izražanje dejanja, ki se do trenutka govorjenja ni uresničilo) (non) ancora:
predstava se še ni začela lo spettacolo non è ancora cominciato
kaj takega še nikoli nisem videl cose del genere non le ho ancora viste

3. (za izražanje ponovitve dejanja) ancora:
povabil jih je, naj še pridejo li invitò a venire ancora

4. (za izražanje dopustitve dejanja) ○:
še padla bo, če ne bo pazila cadrà se non sta attenta
še zbolel bo zaradi skrbi finirà con l'ammalarsi dalle preoccupazioni

5. (za izražanje dodajanja) ancora, altro:
tam so ostali še tri mesece ci si fermarono ancora tre mesi, altri tre mesi
natakar, še eno pivo! cameriere, un'altra birra!

6. (navedena količina je preostanek večje količine) ancora:
do cilja je imel samo še sto metrov gli mancavano ancora cento metri al traguardo

7. (za izražanje, da kaj ni omejeno na navedeno) anche, financo, persino:
še celo z učitelji se prepira litiga persino con gli insegnanti

8. (za okrepitev zanikanja) neanche, nemmeno:
še veliki talenti ne dosežejo cilja brez dela nemmeno i più dotati riescono senza fatica

9. (za izražanje presenetljivosti) ancora; addirittura:
nisem vsega porabil, še ostalo mi je non ho consumato tutto, me ne è rimasto ancora

10. (za poudarjanje navedenega časa z izključevanjem poznejšega) stesso:
vse bom še danes uredil regolo la faccenda oggi stesso

11. (v nikalnem stavku za izražanje nedoseženosti mere) neanche, nemmeno:
še petnajst let ni stara non ha neanche quindici anni

12. (za poudarjanje pomena besede) ancora:
čevlji so še skoraj novi le scarpe sono ancora quasi nuove

13. (s primernikom za krepitev pomena le-tega) ancora, anche:
pot je bila še daljša, kot smo predvidevali il percorso fu ancora più lungo di quanto pensassimo

14. (s kaj za izražanje močnega zanikanja) meno ancora:
naredil ni niti enega izpita, kaj še diplomo non ha dato un solo esame e meno ancora s'è laureato
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. kje je še cilj! la meta è ancora lontana!
kaj takega pa še ne cose da matti!
o tem se mu še sanja ne della cosa non ha la più pallida idea
to ga bo še drago stalo ciò gli costerà caro
ali mislite, da ga je bilo sram? Kaj še! credete che se ne vergognasse? Nemmeno per sogno!
ni se izdal, v resnici mu je bilo še kako žal non lo mostrò ma in effetti ne era dispiaciuto e come
hišo ima, pa še kakšno ha una casa, e che casa!
spomin ima, pa še kakšen ha una memoria formidabile
pog. ko je obubožal, ga še pes ni povohal caduto in miseria, si trovò solo come un cane
spet si zamudil. Samo še enkrat! hai fatto di nuovo tardi. Attento a non farlo più!
imeli smo dela še in še avevamo una montagna di lavoro da sbrigare
še enkrat! bis!; ekst. da capo
inter. še kako magari
še kar discretamente
še naprej ulteriormente
jur. še nerešen sub iudice
še neznan inedito
knjiž. še ta hip immediatamente, subito
še vedno tuttora
še zdaleč ne affatto, punto
PREGOVORI:
kar je preveč, še s kruhom ni dobro il troppo stroppia
v sili še hudič muhe žre il bisogno fa correre la vecchietta

taglio m (pl. -gli)

1. rez, rezanje:
taglio di un abito krojenje obleke
taglio di un arto med. amputacija uda
taglio dei boschi gozd. sekanje, sečnja gozdov
taglio dei capelli striženje las
taglio dell'erba, del fieno košnja
taglio di una strada gradnja ceste
taglio della testa obglavljenje
taglio dei vini rezanje, mešanje vin
taglio al limone, al caffè kulin. sladoled z limono, s kavo
alberi da taglio drevesa za sečnjo
strumenti da taglio rezila
la pellicola è stata presentata senza tagli pren. film so prikazali brez rezov
dare un taglio prekiniti

2. rez, urez:
articolo di taglio publ. osrednji članek
taglio netto oster, jasen, rez
farsi un taglio al dito urezati se v prst

3. kos:
un taglio da arrosto kos, rezina pečenke
un taglio di stoffa kos blaga
pizza a taglio pizza na štirioglate kose

4. obrt kroj; friziranje; frizura, pričeska:
un vestito di taglio elegante elegantno krojena obleka
un taglio di capelli fuori moda zastarela frizura
scuola di taglio šola za krojenje

5. stil; ekst. zastavitev, stališče:
l'articolo ha un taglio originale članek je izvirno zasnovan

6. ostrina:
arma a doppio taglio pren. dvorezen meč
colpire di taglio udariti plosko
perdere il taglio zgubiti ostrino, biti top
ridare, rifare il taglio spet nabrusiti, naostriti

7. ekst. ožji del; hrbet

8. format, dimenzija, mera:
banconota di piccolo, di grosso taglio manjši, večji bankovec

9. brušenje, fasetiranje (dragih kamnov)

10. med.
taglio cesareo carski rez

11. mehan.
sforzo di taglio rezalna sila

tàm adv.

1. lì, là (per lo stato in luogo):
tisto tam je ajda quello là è grano saraceno
tam gori na vrhu so razvaline gradu là in cima ci sono i ruderi di un castello
tu v sobi je prijetno toplo, tam zunaj pa je mraz qui dentro fa un bel caldo, là fuori fa freddo

2. (izraža iz sobesedila znan kraj, prostor dogajanja česa) lì, là; ci:
padel je v jarek in tam obležal cadde in un fosso e lì rimase privo di sensi
zaposlil se je pri gradbenem podjetju in tam ostal do upokojitve trovò lavoro presso una impresa edile e ci rimase fino al pensionamento

3. tu ... tam, tukaj ... tam qui... là:
tu so zime ostre, tam mile qui gli inverni sono rigidi, lì miti
tu in tam, tu pa tam qua e là

4. tam in tam (izraža kraj, ki se noče ali se ne more imenovati) in quello e quell'altro luogo, in quella e quell'altra città

5. (na isti stopnji) lì, là:
spet smo tam, kjer smo bili adesso siamo lì dove eravamo

6. (za izražanje približnosti časovne določitve) verso, attorno:
stric bo prišel tam okrog novega leta lo zio verrà verso capodanno
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. bencina je zmanjkalo, zdaj smo pa tam non c'è più benzina e adesso siamo nei guai
potrebna je največja previdnost, če ne smo tam è necessaria la massima prudenza se no si finisce male
pejor. kmalu bo tam, kjer ni muh presto andrà nel numero dei più
pren. raniti koga tam, kjer je najbolj občutljiv colpire qcn. nel punto più sensibile, lì dove è più sensibile
pog. živeti tam čez mejo, čez lužo vivere all'estero, oltreoceano
glej opombo 1 prav tam vedi nota 1 ibidem

tarder [tarde] verbe transitif, verbe intransitif biti pozen, muditi se; oklevati, obotavljati se; odlašati

sans tarder brez odlašanja, brez obotavljanja
que tardez-vous? kaj še čakate? kaj se obotavljate, oklevate?
l'hiver tarde à venir zime dolgo ni, zima prihaja počasi
il tarde à donner sa réponse odlaša s svojim odgovorom, dolgo ne da svojega odgovora
il ne tardera pas à venir kmalu bo prišel
il me tarde de te revoir zelo si želim, težko čakam, da te zopet vidim; zelo rad bi te spet videl

tekstopiska samostalnik
1. (ženska, ki piše besedila pesmi) ▸ dalszövegíróIma veliko koncertov, v prvi vrsti pa ostaja pevka in tekstopiska. ▸ Sok koncertje van, de elsősorban még mindig énekes és dalszövegíró.

2. (ženska, ki piše besedila publikacij) ▸ szövegíró
Spet sem začel risati stripe, sodelujem s slovensko tekstopisko. ▸ Ismét elkezdtem képregényeket rajzolni, egy szlovén szövegíróval dolgozom együtt.
Po novem dela v oglaševalski agenciji Pristop kot tekstopiska. ▸ Újabban szövegíróként dolgozom a Pristop reklámügynökségnél.

tešíti (-ím) imperf. ➞ potešiti

1. consolare, confortare, rincuorare:
tešila jih je misel, da bodo kmalu spet doma li confortava il pensiero che presto sarebbero tornati a casa

2. saziare:
tešiti lakoto sfamarsi, levarsi la fame
tešiti žejo dissetarsi, levarsi la sete
tešiti spolni nagon soddisfare l'istinto, la pulsione sessuale

théâtre [teɑtrə] masculin gledališče, teater; gledališki oder; igralska umetnost; figuré prizorišče, področje; prisiljenost, nenaravnost, izumetničenost

théâtre amateur amatersko gledališče
théâtre de boulevard lahke komedije
théâtre en plein air, de verdure letrio gledališče, na prostem (v parku)
théâtre d'opérations bojišče
coup masculin de théâtre presenetljiv preobrat
théâtre de l'Opéra operno gledališče
critique féminin, pièce féminin de théâtre gledališka kritika, igra
acteur masculin, actrice féminin de théâtre gledališki, -a igralec, -lka
habitué masculin du théâtre stalni obiskovalec gledališča
homme masculin de théâtre gledališčnik
scène féminin du théâtre gledališki oder, scena
aller au théâtre iti v gledališče
faire du théâtre nastopati v gledališču kot igralec
le théâtre fait relâche gledališče je zaprto (ni predstave)
c'est du théâtre, il fait encore du (ali son) théâtre to je »teater«, že spet uganja (svoj) »teater«

tir¹ moški spol (-a …)

1. železnica das Gleis (dovlačni Ausziehgleis, industrijski Industriegleis, izogibalni Ausweichgleis, odstavni Abstellgleis, ranžirni/premikalni Rangiergleis, razkladalni Entladegleis, skladiščni Ladegleis, stranski Nebengleis, s katerega odpelje vlak Abfahrtsgleis, uvozni Einfahrgleis, železniški Eisenbahngleis)
mrtvi tir totes Geleise
slepi tir Sackgleis, totes Gleis
po širini: die Spur
normalni tir Normalspur, Vollspur
ozki tir Schmalspur
široki tir Breitspur
širina tira die Spurweite
tiri množina Gleise množina, das Geleise, die Bahn
luški tiri die Hafenbahn
železniški tiri die Gleisanlage
promet po tirih der Schienenverkehr
postaviti na tire aufgleisen, eingleisen
prehod preko tirov der Gleisüberweg
slika tirov das Gleisbild
figurativno po starem tiru im alten Geleise
postaviti spet na pravi tir wieder ins rechte Gleis bringen

2. tehnika die Gleitschiene, der Schienenweg, der Gleitträger; (linija) der Strang
|
figurativno biti iz tira durcheinander sein
spraviti/spravljati s tira bestürzen, aus dem Konzept bringen, aus dem Gleis bringen, umwerfen
vreči iz tira aus der Bahn werfen

tongue [tʌŋ]

1. samostalnik
jezik
figurativno človeški govor, jezik, veščina govora; način, spretnost izražanja
figurativno (zemeljski) rt; jezik plamena; jeziček (pri tehtnici); jezik pri čevlju; kembelj (zvona); ustnik (pihala)
tehnično tračnica, kretnica

furred (coated) tongue medicina obložen jezik
a fluent tongue, a sharp tongue dobro namazan, odrezav jezik
a long tongue, a sharp tongue dolg, oster jezik
tongue in cheek figurativno ironično
much tongue veliko govorjenja
slanderous tongue zlobni jeziki, obrekovalci
one's mother tongue materinski jezik
smoked tongue prekajen jezik
gift of tongues dar, talent za jezike
on the tip of one's tongue na konici jezika, na jeziku
he is all tongue on samo govoriči, njega je samo govorjenje, brbljanje
his tongue is too long for his teeth on je preveč jezikav, on preveč jezika
she is on the tongues of all men vsi jo vlačijo po zobeh
his tongue failed him jezik mu je odpovedal
to find one's tongue spregovoriti
he found his tongue jezik se mu je (spet) odvezal
to give tongue glasno govoriti, vpiti
to have a long tongue imeti dolg jezik, biti čenčav
to have a fluent (ready) tongue biti zgovoren
he has too much tongue kar ima na srcu, ima na jeziku
I have the word on the tip of my tongue besedo imam na jeziku
to hold one's tongue molčati
hold your tongue! drži jezik za zobmi! jezik za zobe!
to give (to lay) one's tongue to izraziti (izjaviti) se gledé
to keep a civil tongue in one's head ostati vljuden
I made a slip of the tongue zareklo se mi je
to put out one's tongue jezik pokazati
to speak with one's tongue in one's cheek govoriti ironično (posmehljivo, neiskreno, hinavsko)
to wag one's tongue neprestano brbljati, žlabudrati

2. prehodni glagol
dotakniti se, polizati z jezikom
pogovorno ozmerjati, ošteti
neprehodni glagol
klepetati, jezik vrteti

trouvaille [truvaj] féminin (srečna) najdba, srečno odkritje; dober domislek, sijajna ideja; familier zadetek v polno; figuré izum
(ironično)

quelle est encore sa dernière trouvaille? kaj je spet najnovejše pogruntal?
droit masculin de trouvaille najdenina
faire une trouvaille slučajno najti ali odkriti

tuo

A) agg.

1. tvoj

2. tvoj, svoj:
adesso ti prendi il tuo tè e vai a riposare zdaj boš spil svoj čaj, potem pa greš počivat

B) pron. (v absolutni rabi):
eccoti il tuo na, tu imaš svoje
i tuoi tvoji (tvoja družina, tvoji prijatelji)
l'ultima tua tvoje zadnje pismo
accontentati del tuo! zadovolji se s svojim!
ne hai combinata ancora una delle tue spet si zakuhal eno svojih
è giusto che anche tu dica la tua prav je, da tudi ti poveš svoje mnenje
stare, tenere dalla tua biti na tvoji strani

über¹ Präposition

1. räumlich: nad (über uns nad nami, über den/dem Tisch nad mizo); über die Straße gehen, über der Straße wohnen; über einen Zaun klettern, über einen See rudern, über die Knie reichen, über die Ufer treten usw.: čez, preko; über den Bergen onstran hribov, na drugi strani hribov; über etwas streuen, über alle Sender: po

2. zeitlich (während) med (über dem Lesen med branjem); Zeitangabe: čez (10 über 10 10 čez 10); über Mittag čez poldne; über Nacht čez noč; übers Jahr čez leto; über Jahr und Tag čez leto in dan

3. mit Summen: v višini, za (ein Scheck über 100 Mark ček v višini 100 mark, za 100 mark), Sport na (Lauf über 100 Meter tek na 100 metrov)

4. sprechen, lesen usw. ein Thema: o (über die moderne Malerei o sodobnem slikarstvu), (angesichts, wegen) spričo über alles nad vse; über alles gehen biti najpomembnejši; über allem stehen figurativ biti vzvišen nad; einmal über das andere spet in spet; Fehler über Fehler napaka za napako

ubežnik samostalnik
1. (kdor beži zaradi kršenja zakona) ▸ szökevényIskali so nevarna ubežnika, ki sta ponoči ušla iz pripora. ▸ A veszélyes szökevényeket keresték, akik tegnap a börtönből szöktek meg.

2. (kdor beži iz političnih razlogov; emigrant) ▸ menekült, szökevényNova vojna vihra na Kosovu pa je dom spet napolnila z ubežniki, ki za zdaj še nimajo statusa beguncev. ▸ Az új koszovói háborús hullám ismét menekültekkel töltötte meg az otthont, akik egyelőre még nem rendelkeznek menekültstátusszal.

3. v športnem kontekstu (vodilni tekmovalec) ▸ szökevény Ubežniki so si prikolesarili več kot sedem minut prednosti. ▸ A szökevények több mint hét perc előnyre tettek szert.

udáriti (-im) | udárjati (-am)

A) perf., imperf.

1. colpire, battere; picchiare:
udariti koga v obraz, v trebuh colpire qcn. al viso, al ventre
udariti s petami v pozdrav battere i tacchi in segno di saluto
ura udari vsake pol ure l'orologio batte, suona ogni mezz'ora
udariti pečat na listino mettere, apporre il timbro sul documento

2. battere, sbattere, urtare:
avtomobil je čelno udaril v zid l'auto ha sbattuto frontalmete contro il muro

3. cadere:
v senik je udarila strela un fulmine è caduto sul fienile

4. pren. attaccare, assaltare:
udariti na sovražnika attaccare il nemico

5. pren. (nenadoma, silovito pojaviti, pojavljati se) erompere, prorompere; emergere, (ri)apparire; avvertire, essere investito:
njegove slabe lastnosti so spet udarile na dan le sue pecche riapparvero nuovamente
v nos mu je udaril vonj po ožganem fu investito da un odore di bruciato

6. (prizadeti, prizadevati) colpire:
državo je udarila huda gospodarska kriza il paese fu colpito da una forte recessione

7. pren.
slepota ga je udarila diventò cieco, perse la vista
kap, sončarica ga je udarila subì un colpo apoplettico, un colpo di sole

8. impers. pog. ammalarsi
udarilo mu je na ledvice, na oči si ammalò ai reni, agli occhi

9. (napasti, napadati, kritizirati) attaccare, criticare:
udariti po političnih nasprotnikih attaccare gli avversari politici

10. attaccare, incominciare a, mettersi a:
udariti polko attaccare una polka
udariti tarok fare una partita di tarocchi
udariti po žganju darci dentro col brandy
udariti obilno malico fare una colazione abbondante

11.
udariti v jok, v smeh scoppiare a piangere, a ridere

12. pren. dire, prendere a dire, sparare:
naravnost udariti dire direttamente

13. udariti jo (iti, oditi) andarsene; tagliare:
udariti jo čez travnik tagliare per il prato
udariti jo v hribe andare in montagna
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. njegove besede so jo udarile (prizadele) le sue parole la ferirono
pren. v glavo mu je udarila misel, da bi se oženil, da je čas, da se oženi gli venne in mente di sposarsi, che era ormai ora di sposarsi
kri mu je udarila v glavo il sangue gli montò alla testa
pren. pohvala mu je udarila v glavo la lode gli diede alla testa
pren. udariti na pravo struno toccare il tasto giusto
udariti s pestjo po mizi battere il pugno sul tavolo (tudi ekst.)
pren. udariti po žepu colpire al portafoglio
pog. kap ga je udarila gli è venuto un colpo (apoplettico)
pren. udariti mimo, v prazno fallire il bersaglio
pren. udariti v oči saltare agli occhi
udariti (si) v roke concludere un affare
udariti jo po slovensko parlare, cantare in sloveno

B) udáriti se (-im se) perf. refl.

1. darsi un colpo, ferirsi, battersi:
pri padcu se je udaril v glavo nella caduta si battè la testa

2. pren. (sporeči se) litigare

3. (spopasti se) scontrarsi

up³ [ʌp] prislov

1.
gor, navzgor, kvišku, v zrak; proti toku (reki, vodi); nazaj

up from the grounds figurativno od temeljev
up till now doslej
from my youth up od moje mladosti naprej
up with the Democrates! živeli demokrati!
hands up! roke kvišku!
you can sail up as far as Sisak lahko se peljete z ladjo do Siska po reki navzgor
he looked for it up and down po vseh kotih in oglih je iskal to
this tradition can be traced up to the Reformation ta tradicija sega nazaj (tja) do reformacije

2.
bliže k, bliže proti (mestu, kjer se nahajamo)
figurativno više, na višjo stopnjo

up and up više in više, vedno više
come up! pridi bliže!
speak up! govori(te) glasneje!
he came up and asked me the way približal se mi je in me vprašal
to move up in the world povzpeti se, napredovati v svetu (v družbi)
I think of running up North mislim napraviti majhno turo na sever

3.
v razvoju, v gibanju, v razburjenju, v uporu itd.

to grow up (od)rasti
hurry up! pohiti!, brž!
the nation is up in arms narod se je uprl z orožjem
my blood was up kri mi je zavrela
the cider is up very much jabolčnik se zelo peni
shares (prices) are up delnice (cene) se dvigajo

4.
popolnoma, čisto, do kraja; skupaj

to burn up zgoreti
to eat up all the cherries pojesti vse češnje
to drink up izpiti, popiti
to follow up a success do kraja izkoristiti uspeh
to bind up skupaj povezati
to lock up the house zakleniti vsa hišna vrata
to tear up a piece of paper raztrgati kos papirja na koščke
the street was up ulica je bila popolnoma razkopana

5.
zgoraj, visoko; pokonci, na nogah

high up in the air visoko v zraku
I live two storeys up stanujem v 2. nadstropju
to be early up biti zgodaj na nogah, zgodaj vstajati
the Prime Minister is up ministrski predsednik govori, ima besedo
to stand up stati pokonci
to sit up sedeti v postelji

6.
v mestu, na univerzi, v šoli

up in London v Londonu
up to town v London
up for a week teden dni v mestu (v Londonu)
the undergraduates come up next week študentje se vrnejo (na univerzo) prihodnji teden
to stay up for the vacation ostati v kraju študija (v kolidžu) za počitnice

7. up to
a) (vse) do; proti, prek

up to now doslej
I had mud up to the knees blato mi je segalo do kolen
he was all right up to yesterday bil je čisto zdrav do včeraj
to be up to date biti sodoben (moderen, v koraku s časom)
I'll give up to 1000 dinars for it plačal bom do 1000 din za to
b) na ravni, na nivoju, ustrezno

up to the door (ali knocker) sleng izvrstno, prima
up to par figurativno "na višini"
not up to expectations neustrezno pričakovanjem
not yet up to the ropes figurativno še neuveden, ki se še ne spozna
up to sample po (ustrezno) vzorcu
his book is not up to much njegova knjiga ni kaj prida vredna
to live up to one's income živeti ustrezno svojim dohodkom
your work is not up to your usual standard tvoje delo ni na nivoju tistega, ki ga navadno dosežeš
to be up to s.th. nameravati kaj, snovati kaj, biti dorasel čemu, ustrezati čemu, biti (komu) do česa; biti odvisen od česa; biti pripravljen na; spoznati se na kaj
what are you up to? kaj nameravaš?
it is up to you (to decide) vaša stvar je, da odločite; od vas je odvisna odločitev
to be up to a thing or two figurativno biti prebrisan
to feel up to s.th. čutiti se doraslega čemu; biti pripraven, razpoložen za, dobro znati kaj
to get up to s.o. držati korak s kom
to be up to the mark figurativno biti na višini
to be up to snuff sleng biti zvit (premeten, izkušen)
I am up to your little game dobro vem, kaj spletkariš
what has he been up to? kakšno neumnost je spet napravil?
you have been up to some trick again! si že spet naredil kakšno budalost!
I am not up to travelling nisem sposoben za potovanje
it is up to you to prove it vi morate to dokazati

8.
pod vodstvom (pri študiju na univerzi)

I was up to A. A. je vodil moje študije, je bil moj mentor (tutor)

9.

up with na isti višini z, v isti oddaljenosti z
to come up with s.o. dohiteti koga
to keep up with držati korak s
up with you! vstani!, pridi gor!
up against proti
up into gori v, gor
up on više (od, kot)
up till vse do

upa|ti (-m) hoffen, die Hoffnung hegen, [daß] dass …; sich (etwas) erhoffen
začeti upati Hoffnung schöpfen
spet začeti upati neue Hoffnung schöpfen
upati je … es steht zu hoffen …
upajmo na najboljše! hoffen wir das Beste!
upam, da … hoffentlich … (upam, da pride hoffentlich kommt er)
upam, da ni tako das will ich nicht hoffen

upírati (-am) | upréti (uprèm)

A) imperf., perf.

1. puntare, appoggiare:
upirati komolce v kolena appoggiare i gomiti sui ginocchi

2. puntare, rivolgere:
upirati pogled, oči v koga puntare, rivolgere gli occhi, lo sguardo su qcn.

B) upírati se (-am se) | upréti se (uprèm se) imperf., perf. refl.

1. puntare:
upirati se z nogami ob tla puntare i piedi a terra

2. resistere, opporre resistenza; difendersi:
aretirani se ni upiral l'arrestato non oppose resistenza
obkoljeni so se uspešno upirali gli accerchiati si difendevano validamente

3. sollevarsi, ribellarsi, insorgere; contrastare; contestare:
upreti se zavojevalcu insorgere contro l'invasore
upirati se povelju ribellarsi all'imposizione
upirati se zakonitemu redu contestare l'ordine costituito

4. rivoltarsi, schifarsi; ripugnare:
meso se mi je uprlo mi sono schifato della carne
upira se mi spet in spet govoriti o tem mi ripugna rivangare la stessa cosa

5. battere (contro), risplendere (del sole)

6. opporsi, contrastare; andare contro:
upirati se vetru andare contro vento
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. noge se mu upirajo cammina con difficoltà
matematika se mu upira stenta a imparare la matematica
želodec se mu upira ha disturbi di stomaco
to se upira zdravemu razumu ciò è contrario al buon senso, contraddice il buon senso

usédati se (-am se) | usésti se (usédem se) imperf., perf. refl.

1. cedere, sprofondare; posarsi; precipitare, sedimentare:
zemlja se useda il terreno sta cedendo
prah se useda na pohištvo la polvere si posa sui mobili
gošča se je hitro usedala la feccia sedimentò rapidamente

2. sedersi, mettersi seduto, sedere; posarsi, adagiarsi:
ljudje so vstajali in se spet usedali la gente si alzava e tornava a sedersi
čebela se je usedla na cvet l'ape si posò sul fiore
usesti se h klavirju sedersi al pianoforte

3. teh. sedere (bene):
os se mora usesti v ležaj l'asse deve sedere bene nel cuscinetto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. usesti se na mehko trovare una vera pacchia
pejor. usesti se na posestvo impadronirsi del podere, usurpare il podere
usesti se komu na, za vrat mettere il piede sul collo a qcn.
usesti se v spomin ricordare
usesti se v srce conquistare il cuore di qcn., annidarsi nel cuore di qcn.

užgáti (užgèm) | užígati (-am) perf., imperf. pren.

1. battere, bastonare, picchiare; menare un colpo, menare colpi:
užgati po hrbtu dare un colpo sulla schiena

2. ekst. sottoporre a intenso fuoco, a violenta sparatoria; bombardare, cannoneggiare:
topovi so spet užgali po mestu i cannoni ripresero a bombardare la città

3. cantare, suonare vivacemente; intonare una canzone

4. pog.
užgati, užigati jo andarsene; svignarsela

večer samostalnik
1. (del dneva) ▸ este, estProti večeru se bo od zahoda pooblačilo. ▸ Estefelé nyugat felől befelhősödik.
Sprehod v naravi si privoščimo šele na večer, ko pasja vročina popusti. ▸ Csak este teszünk sétát a természetben, amikor enyhül a kutya meleg.
Včeraj pod večer je bilo deževje spet nadvse silovito. ▸ Tegnap estefelé ismét nagy esőzések voltak.

2. (družaben dogodek) ▸ est, estély