Franja

rȁčlati -ām, rȁčlovati -ujēm (n. ratschen) pogrkavati, slabo izgovarjati glas r

raffrigno m toskansko slabo, neenakomerno šivanje, slab šiv

ragged [rǽgid] pridevnik (raggedly prislov)
raztrgan, razcapan; oguljen, izlizan; hrapav, raskav, grob, neraven, nepravilen; hripav; škrbast, nazobčan (rob); skuštran, sršav, sršat; nepopoln, pomanjkljiv, slabo dokončan, zanemarjen; brezzvezen (o stavku)

on the ragged edge figurativno na robu prepada
a ragged garden zanemarjen vrt
a ragged piece of work pomanjkljiv, skrpucan izdelek
ragged school šola za revne otroke, brezplačna šola
a ragged stone zobčast kamen
to ride s.o. ragged ameriško, sleng pestiti koga

ragliare

A) v. intr. (pres. raglio)

1. rigati

2. pren. kričati, vreščati; klatiti neumnosti

B) v. tr. pren. slabo, neuglašeno peti; brezzvezno govoriti
PREGOVORI: al ragliare si vedrà che non è leone preg. ko zariga, se bo izkazalo, da ni lev

rakijèšina ž, rakijètina ž slabo žganje

rascar [c/qu] drgniti, (s)praskati; (o)strgati; škripati (na godalo), slabo igrati

rascarse praskati se; Am opijaniti se
rascarse la oreja (ali el cogote) za ušesom se (po)praskati

raté, e [rate] adjectif neuspešen, neuspel; faliran, zgrešen, zgubljen; masculin faliranco, zgubljenec, zgubljena eksistenca; nesprožitev puške; slabo delovanje motorja

le fusil a fait deux ratés puška se dvakrat ni sprožila
(automobilisme) faire des ratés ustaviti se

rău

I. rea (răi, rele) adj.

1. slab

2. hud

3. hudoben, zloben

II. adv.

1. slabo

2. hudo
□ a-i părea rău biti žal

III. rău rele n

1. zlo

2. slabost

re-cidō¹ -ere -cidī -cāsūrus (re in cadere)

I. s poudarjenim pomenom praep.

1. nazaj pasti (padati), odskočiti (odskakovati), odleteti (odletati, odletavati): L., Cu. idr., recidunt omnia in terras Ci., ramulus in oculum recidit Ci., (sc. discus in auras missus) recidit in terram O.

2. metaf. zopet pasti nazaj = zopet se pogrezniti v kaj, zopet zapasti čemu, znova zdrkniti nazaj kam, znova doleteti koga kaj: ne recidam Ci., in antiquam servitutem reciderunt Syracusae L., in eandem fortunam recidere Ci., in eandem imbecillitatem recidere Cels., recidere in invidiam N. zopet biti napaden, in graviorem morbum recidit L. je zopet huje obolela.

3.
a) occ. ponoviti (ponavljati) se, vrniti (vračati) se, znova nastopiti (nastopati), recidivírati: febris recidit Plin.
b) pren. pasti nazaj, znova pripasti komu kaj, zopet (znova, spet, prav tako) zadeti (doleteti) koga kaj, zopet (znova, spet, prav tako) biti deležen kdo česa: omnes in te istaec recident contumeliae Pl., post interitum Tatii cum ad eum (sc. Romulum) potentatus recidisset Ci. mu je bilo zopet pripadlo, zopet v roke prišlo, ut huius amentiae poena in ipsum eiusque familiam recidat Ci., casus ad ipsos recidere posse C., recidit ira in irae ministros Cu., in ipsum periculum recidit Cu. zadene (doleti) tudi njega samega, consilia in ipsorum caput recidentia L.

4. pasti kam = priti iz boljšega položaja v slabšega, (po)slabšati se, zmanjšati (zmanjševati) se, (o)pešati, (o)slabeti: ad hanc fortunam Auct. b. Hisp., ex quantis opibus quo recidissent Carthaginiensium res L., ex liberatore patriae ad Aquilios se recidisse L., recidere in eam fortunam L., spes ad querelam recidit Ph., eo res ista culpā docentium recidit, ut … Q. —

II. z zabrisanim pomenom praep.

1. pasti dol, na tla: instabili gradu praecipites recidebant Cu. z glavo navzdol, na glavo, naglavički (torej naprej), humi recidens Ap.

2.
a) (časovno) pasti kam, v kak čas, v kako obdobje: ea recidunt in memoriam pueritiae suae Ci. pade v čas, zgodi se v času, quae in aliorum vigiliam consulum recidissent Ci.
b) pren. pasti: quorsum recidat responsum tuum Ci. kakšen bo.
c) pasti = priti z dobrega na slabo, propasti (propadati), biti ponižan, zapasti v kaj, čemu: quam cito illa omnia ex laetitia et voluptate ad luctum et lacrimas reciderunt Ci., ad nihilum (nihil) recidere Ci. ali in cassum recidere Col. izjaloviti se, izničiti se, slabo se obnesti, ne uspeti, ne imeti uspeha, obrezuspešiti se, ad ludibrium recidere Cu. zapasti zasmehu (zasmehovanju), priti (pasti) v zasmeh, ne in unius imperium res recidat, admonemur Ci. da se država ne poniža v monarhijo (samovlado), da država ne pade v monarhijo.
d) kot last, lastnina pripasti (pripadati), priti (prihajati) v roke komu, preiti (prehajati) na koga: artem musicam in paucos recidere Ter., in unum recidit ius omnium Icti., hereditas recidit in aliquem Icti.

Opomba: Pesniki merijo včasih po stari meri rēcido in pišejo zato tudi reccido: Lucr., O., Pr., Iuv.; pt. fut. act. recāsūrus Ci. ep., Suet., G.

recondite [rékəndait, rikɔ́ndait] pridevnik (reconditely prislov)
skrit, tajen, slabo poznan; nerazumljiv, težkó umljiv, zapleten, zamotan, nejasen (slog, pisec)

rile [ráil]

1. prehodni glagol
pogovorno razjeziti, vznejevoljiti, spraviti v slabo voljo
ameriško, pogovorno (s)kaliti (vodo, tekočino)

it riles me jezi (grize) me
to be riled at biti razkačen, razjarjen nad

2. samostalnik
sleng jeza, nevolja

rinçure [rɛ̃sür] féminin pomije; figuré razredčeno, slabo vino, pivo

robado ukraden; domače slabo opremljen (stanovanje)

rove² [róuv]

1. samostalnik
povesmo (volne itd.); ohlapno, slabo sukana nit

2. prehodni glagol
ohlapno sukati, (iz)pukati (volno) v pripravljalnem postopku za predenje

sabot [sabo] masculin lesen čevelj, cokla; kopito, parkelj; vrtavka (igrača); technique zavora, cokla; slab instrument, slabo orodje, slabo vozilo, »škatla«

sabot d'arrêt, d'enrayage cokla
baignoire féminin sabot kratka banja, kjer se kopljemo sedé
dormir comme un sabot spati kot polh, kot ubit
je le vois, je l'entends venir avec ses gros sabots (figuré) njegove namere so preočitne
avoir du foin dans ses sabots imeti (denarna) sredstva, biti premožen
il est venu à Paris en sabots (figuré) v Pariz je prišel z zelo skromnimi sredstvi (a je nato uspel, obogatel)

saboter [sabɔte] verbe transitif sabotirati, namerno ovirati, motiti delo ali normalno poslovanje; na hitro in slabo narediti; opremiti s coklo

saboter un avion poškodovati, uničiti letalo
saboter un travail šušmarsko opraviti, zmašiti neko delo
l'orchestre a saboté ce morceau orkester je slabo igral to glasbeno delo

saccō -āre (-āvī) -ātum (saccus)

1. skozi vrečico ali kaj podobnega precediti (precejati), (pre)filtrirati: Caecuba saccentur MART., saccata aqua SEN. PH., aqua in linteo saccatur PLIN., adeps ... saccatus lineis saccis PLIN.; subst. pt. pf. saccātum -ī, n z vodo pomešano vinsko drožje = slabo vino, kislica, „praskač“: ISID.

2. metaf.: saccatus humor corporis LUCR. ali samo saccatus humor ARN. seč, urin, scalína.

salcigno agg.

1. vrbov; ekst. grčav (les)

2. toskansko trd (meso); napol surov, slabo kvašen (kruh)

3. pren. toskansko robat, oduren, odljuden

saloper [salɔpe] verbe transitif, populaire zelo slabo opraviti, narediti (delo), izdelati (izdelek)

il a salopé mon vêtement skvaril je mojo obleko
saloper l'ouvrage zapacati delo

saucietās -ātis, f (saucius) rana, poškodba, od tod slabo počutje, nerazpoloženje: CAEL.