Franja

preklícati (-klíčem) | prekliceváti (-újem) perf., imperf.

1. annullare, abrogare, revocare, recedere, ritirare:
preklicati ukrep annullare, abrogare un provvedimento
preklicati naročilo annullare un'ordinazione
prekicati sklep, odločitev recedere da una decisione
preklicati odlok ritirare un decreto

2. ritrattare, sconfessare, disdire; ringoiare:
preklicati obrekovanje ritrattare, ringoiare le calunnie
preklicati obtožbo disdire un'accusa

3. (odpovedati) disdire; abiurare, sconfessare:
preklicati udeležbo disdire la (propria) partecipazione
pod grožnjo grmade je preklical svoje prepričanje di fronte alle minacce del rogo abiurò
preklicati svoje politično prepričanje sconfessare le proprie convinzioni politiche

4. trg. annullare, disdire, cancellare, stornare:
preklicati naročilo stornare l'ordinazione
preklicati rezervacijo annullare, disdire, cancellare la prenotazione

5. jur. interdire, punire con l'interdizione; diffidare qcn.

6. jur. privare della protezione giuridica

prepričljív (-a -o) adj. convincente, persuasivo, esauriente, plausibile, probante, stringente; netto:
prepričljiv odgovor risposta esauriente
ne preveč prepričljiv sklep argomento poco probante
prepričljivo dokazovanje una deduzione stringente
prepričljiva zmaga vittoria netta

presumption [prizʌ́m(p)šən] samostalnik
domneva, predpostavka, verjetnost
pravno presumpcija; drznost, predrznost, domišljavost

pravno presumption of fact sklep na podlagi dejstev
pravno presumption of law presumpcija, da je resnično dokler se ne dokaže nasprotno
there is a strong presumption against it malo je verjetno
on the presumption that predpostavimo, da

probante agg. prepričljiv; dokazilen:
argomento poco probante ne preveč prepričljiv sklep

problemátičen (-čna -o) adj. problematico, discutibile, dubbio, opinabile:
problematičen sklep, ukaz una decisione, un ordine problematico, opinabile

pūblicus 3 (na stlat. napisih tudi poblicus in puplicus; po eni od razlag poplicus izhaja iz populus, stlat. poplus „ki (kar) zadeva ljudstvo“, pūblicus pa iz *pūbicus (iz pūbēs) „ki (kar) zadeva odrasle može“; po drugi razlagi gre za besedo etr. izvora)

1. ljudstvo (občino, državo, državljane) zadevajoč, ljudstvu (občini, državi, državljanom) pripadajoč, ljudski, narodov, naroden, občinski, državen (naspr. privatus): loca, litora Ci., flumina Icti., sive privatus esset sive publicus (sc. locus) N. zasebno ali občinsko (državno) zemljišče, suo privato, non publico consilio N. na svojo roko, ne v državnem imenu, pecunia Ci., N. državni denar, državne finance, vectigal Ulp. (Dig.) ali vectigalia Suet. državni dohodki, litterae Ci. ali tabulae Ci. državne listine, uradni dokumenti, vincula N. državna ječa, occupationes C. državni posli, politični posli, publica ac privata sacrificia C., equus (gl. equus) L., servus L. ali minister Ap. državni suženj = oblastniški sluga, uradni sluga (birič), res publica, non privata N. ne zasebna, temveč državna stvar (zadeva), causa L. državna stvar, državna zadeva; pogosto tudi = pravda o državnih stvareh (zadevah): Ci. = iudicium Gell., causae iudiciaque publica Ci. pravde o državnih stvareh (zadevah) in hudodelstvih zoper državo, iniuriae C. državi storjene krivice, razžalitve države, sollicitudo L. zaradi države, sumptu publico Ci. ob državnih stroških, na državne stroške, na stroške države, sine ullā impensā publicā N. brez slehernih državnih stroškov, brez slehernih stroškov z državo, publicum funus Plin. iun., T. na državne stroške prirejen pogreb (toda prim. spodaj pod 2.), bono publico S., L. državi v blaginjo (korist), malo publico S., L. državi v škodo (kvar), na škodo države, pessimo publico Varr., L. idr. državi v največjo škodo, na največjo škodo države, magnificentia Ci. sijaj(nost) države, egregium T. slava države, poena L. od države naložena kazen, periculum L. od države prevzeta nevarnost, dii N. ljudska (državna) božanstva, consilium Ci. državni (= senatski) ukrep (sklep), publicos canes alere Ci. rediti pse na državne stroške (naspr. domesticos canes alere Ci. rediti pse na svoje stroške); poseb. pogosto res publica država (gl. pod rēs). Od tod subst. pūblicus -ī, m državni suženj, oblastniški suženj, uradni sluga, nižji sluga kakega oblastnika, svečeništva, birič (s celotnim izrazom servus publicus, gl. zgoraj): metuit publicos Pl. redarjev, redarstva; pūblicum -ī, n
a) država, občina, občinstvo, ljudska skupščina, ljudski (narodni) zbor: in publicum emere, redimere L. ali consulere in publicum Plin. iun. za državo, in publicum polliceri C. v splošni (obči) prid, in publico animadvertere Plin. iun. v državnem imenu, referre in publicum cornua C. na ljudski skupščini pokazati.
b) državna last (lastnina): publicum populi Romani fieri Ci., avertere aliquid de publico Ci., iubere aliquem (aliquid) populi Romani esse L., Icti. proglasiti (proglašati), razglasiti (razglašati) koga (kaj) za državno lastnino, narediti (delati) koga (kaj) last države, Campanum publicum Ci. kampan(ij)sko državno zemljišče.
c) državni zaklad, državna blagajna, erár: de publico convivari Ci. na državne stroške, pecunias in publico deponere C., pecuniam ex publico tradere C. ali dare L., bona addicere in publicum C. prisoditi (prisojati) državni blagajni, in publicum redigere L. ali referre N. ali conferre L. spraviti (spravljati), odda(ja)ti, prispevati v državno blagajno, publico teneri Suet. biti zavezan (dolžan) plačevati davek državni blagajni.
d) državni dohodki, davki: publica male redimere Ci., conducere publica H.; metaf.: qui salutationum publicum exercet Sen. ph. ki pobira davek (= zahteva vstopnino) od obiskovalcev svojega gospoda (o nekem vratarju); occ. davčni zakup, davčno zakupništvo, državni zakup, državno zakupništvo: dum in eo publico essent L. dokler bi imeli ta državni zakup, magnas partes (deleže) habere publicorum Ci., societates publicorum Ci. delniške družbe za davčni zakup, delniške družbe glavnih davčnih zakupnikov, magister scripturae et sex publicorum Ci. davčni ravnatelj, publicum habere Pl. biti državni zakupnik, biti davčni zakupnik, publicum quadragesimae in Asiā agere Suet. pobirati štiridesetino (kot dačo, dajatev, davek), biti štiridesetinski mitninar (pri državnih zakupnikih); publico frui Ci., Ulp. (Dig.) uživati (prejemati) dohodek od (iz) državnega zakupa.
e) državni arhiv, državno pismohranišče, državna pismohrana: ut scriptum in publico in litteris exstat Varr.

2. javen, občen, obči, splošen, navaden, običajen: favor O., lux publica mundi H. (o soncu), dies Sen. ph. navaden dan (= od jutra do večera), officia Plin. iun., verbum Sen. ph., verba Ci., mores Cu., usus H., Vell., Icti., vina Plin., incendium, pavor L., funus Suet. ob katerem žaluje vsa država (s prekinitvijo delovanja sodišč in drugimi zunanjimi znamenji žalovanja); pesn.: publica cura iuvenum prodis H. skrb čisto vseh mladeničev; publicum est z inf. splošna navada je, splošno uveljavljeno je: publicum eorum (sc. picorum) est tabulata ramorum sustinendo nido provide eligere Plin.; occ. (pesn.) preprost, navaden, vsakdanji, običajen: structura carminis O., vena Iuv., sermo non publici saporis Petr. — Od tod subst. pūblica -ae, f javna blodnica, javna deklina, vlačuga, prostitutka: Sen. ph., Aug.; pūblicum -ī, n javnost, javen prostor, cesta, ulica: in publicum prodire Ci. (od)iti na ulico, (od)iti z doma, javno se (po)kazati, (po)kazati se v javnosti, in publicum se proripere L., in publicum egredi T., in publico (zunaj, z doma) esse non audet, inclusit se domi Ci., in publico (javno) epulari L. ali convivari Ci., in publico versari T., in publico adsistere C., blandiores in publico (na cesti, javno) quam in privato (doma) L., pernoctare in publico Ci. na cesti, publico carere Ci. ali abstinere T., Suet. ne (od)iti z doma, osta(ja)ti doma, rapi de publico Suet., lecticā per publicum vehi Suet., in publico ponere N. ali publico proponere L. ali in publicum proponere Ci. javno izpostaviti, cadaver in publicum (na cesto) abicere Ci., aequare Meli domum publico Varr. izravnati s cesto = porušiti; occ. javno (tj. občinsko ali državno) skladišče: frumenti quod inventum est, in publicum conferunt C., quod (sc. panicum et hordeum corruptum) in publicum contulerunt C. — Od tod adv.
a) pūblicē (star. pōblicē)

1. javno, od države, s strani države, v imenu države, na povelje (ukaz) države, po državnem ukrepu, v prid (korist) državi, za državo (naspr. privatim): privatim ac (et) publice, neque publice neque privatim Ci. idr., p. dicere, venire, interfici Ci., rapere S., frumentum polliceri C., ab Atheniensibus publice exposcebatur (sc. Themistocles) N., litteras publice scribere Ci. ali mittere Ci., N. (na)pisati (ali poslati) uradno pismo (dopis), publice damnati N. v imenu države, publice maximam putant laudem C. za državo, cum enim versuram facere publice necesse esset N. vzeti državno posojilo, mali quid ortum ex hoc sit Ter. državi v škodo (kvar); occ. na državne stroške, na stroške države, ob državnih stroških: publice efferri, ali N., vesci L., statua publice ei in foro constituta est N.

2. občno, (v)obče, splošno, vsak brez razločka, vsi brez razlike, vsi skupaj: Gell., Icti. idr., publice exsulatum ire L.

3. javno, vpričo vseh ljudi, ob navzočnosti vseh ljudi, pred vsem svetom: Eutr., publice disserere Ap., Gell., rumor publice crebuerat Ap.
b) pūbliciter = pūblicē 1.: Pomp. ap. Non.

put¹ [put] samostalnik
met kamna z rame; (borza) premijski posli

put and call borzni terminski sklep

question¹ [kwésčən] samostalnik
vprašanje; (sporno) vprašanje, problem (the Negro question črnsko vprašanje)
zadeva, stvar (only a question of time samo stvar časa)
dvom
pravno preiskava, zasliševanje
parlament predlog (dan na glasovanje), interpelacija

parlament question! k zadevi! (vzklik govorniku)
parlament to put the question dati na glasovanje
pravno question of law pravno vprašanje
pravno leading question sugestivno vprašanje
zgodovina, pravno to put s.o. to the question zasliševati, mučiti koga
the question does not arise vprašanje je brez pomena
to beg the question narediti prenagljen sklep, predpostavljati
beside the question neprikladen, nevažen
beyond (ali past) question nedvomno, nesporno
a burning question pereče vprašanje
question of the day problem dneva
to call in question spodbijati, dvomiti
to come into question priti v pretres, postati važno
in question omenjen, za katerega gre
to make no question of ne dvomiti o čem
out of the question nemogoče, ne pride v poštev
an open question odprto vprašanje
to pop the question prositi za roko
to put a question to s.o. vprašati koga kaj
to raise a question staviti vprašanje
to shoot questions at obsipati koga s vprašanji
the point in question sporno vprašanje
what is the question? za kaj gre?

quīnquātrūs -uum, f (quīnque) kvinkvátre, dve slovesnosti, obhajani Minervi na čast, in sicer

1. velike kvinkvatre (maiores) od 19. do 23. marca (hkrati tudi šolske počitnice, sklep šolskega polletja): Pl., Ci. ep., H., T., Col., Iuv., Aus., Suet., cur sit Quinquatrus illa vocata dies O., quinquatribus ultimis venerunt legati L. na zadnji dan (velikih) kvinkvater = 23. marca, in

2. male kvinkvatre (minores: O. ali minusculae Varr., Fest.), obhajane dne 13. junija. Ime ni nastalo, ker so trajale (velike) kvinkvatre pet dni (kakor navaja še O., Fasti 3, 810), ampak ker so jih obhajali peti dan po idah: Varr., Gell., Fest. — Soobl.
a) quīnquātrēs (Quīnquātrēs) -ium, m: Prisc.
b) quīnquātria (Quīnquātria) -ium, n: Suet.

rabbet [rǽbit]

1. samostalnik
tehnično utor, urez, žlebič, vdolbina; stik, spoj, spah (na vratih ali oknih, da se tesno zapirajo)

rabbet joint (mizarstvo) spah, sklep, stik

2. prehodni glagol
(iz)žlebiti, utoriti, vdolbiti, (iz)brazditi (rob desk)

ramensk|i [é] (-a, -o) Schulter- (obroč der Schultergürtel, jermen der Schulterriemen, lok der Schulterbogen, sklep das Schultergelenk, šiv die Schulternaht, naslonjalo die Schulterstütze, strelno orožje Schulterfeuerwaffe)
gradbeništvo, arhitektura (konzolni) ramenski lok der Kragsturzbogen

raménski de l'épaule

ramenski jermen bretelle ženski spol, bandoulière ženski spol, baudrier moški spol
ramenski sklep (anatomija) articulation ženski spol de l'épaule
ramenska stoja (gimnastika) appui moški spol renversé sur les épaules

raménski (-a -o) adj. di, della spalla; omerale:
anat. ramenski obroč cintura scapolare
anat. ramenski sklep articolazione scapolo-omerale
anat. ramenska mišica muscolo scapolare, deltoide
med. ramenski protin omagra
šport. ramenski ščitnik paraspalle
voj. ramenski jermen spallaccio, tracolla

Ratschluß, Ratschluss: Gottes Ratschluß Božji sklep, Božji načrt

reason² [ri:zn]

1. neprehodni glagol
razmišljati (about, of, on o)
modrovati, rezonirati, umovati, razumno ali logično misliti; sklepati (from iz)
soditi, razsojati (on o)
diskutirati, debatirati (with z)

to reason about razmišljati o, diskutirati o
it is impossible to reason with him z njim ni mogoče diskutirati (debatirati)
to reason with oneself modrovati pri sebi

2. prehodni glagol
diskutirati, debatirati, razpravljati (o čem), pretresati, razlagati; utemeljiti, motivirati; (logično) premisliti (često up)
razumno, logično izraziti ali formulirati; sklepati, priti do sklepa; z argumenti koga odvrniti (out od)
z razlogi napeljati, pregovoriti koga (into k)

I reasoned him out of his resolution pregovoril sem ga, da je opustil svoj sklep
to reason oneself into sth. figurativno zapičiti, zagristi se v kaj
to reason s.o. into pregovoriti koga k (da kaj napravi)

recēdere v. intr. (pres. recēdo)

1. umakniti (se); preklicati:
recedere da una decisione preklicati sklep, odločitev

2. pravo odstopiti, odstopati; umakniti, umikati (se); odpovedati:
recedere da un processo umakniti tožbo
recedere da un rapporto di lavoro odpovedati delovno razmerje

reclūdō -ere -ūsī -ūsum (re in claudere)

I.

1. kaj zaprtega odpreti, odkleniti: Q., Pr., Lucr. idr., ostium recludere Pl., reclusa mane domus H., hosti portas recludere O.; večinoma pren.: tellurem dente (= aratro) recludere V. razorati, preorati, razkopati = humum recludere T., virtus recludit caelum H., vi terra dehiscens infernas reseret sedes et regna recludat pallida V., ensem recludere V. potegniti, izdreti, pectus mucrone V. ali iugulum ense recludere O. prebosti, iram Enn. fr. razbrzdati, sprostiti, dati prosto pot, fata recludere H. razdreti usodo = streti vezi (spone) usode = uničiti (razdreti) sklep usode (o Merkurju).

2. metaf. razode(va)ti, odkri(va)ti, razkri(va)ti, narediti (delati) očitno, (po)kazati: Plin. iun. idr., ebrietas operta recludit H., si recludantur tyrannorum montes T., aperiet et recludet contecta et tumescentia victricium partium volnera bellum ipsum T. —

II.

1. zapreti (zapirati), zakleniti (zaklepati): Pall. idr., recluso Iani templo Amm., matronas in carcerem Iust.

2. pren. prikri(va)ti, skri(va)ti: hoc agnatis reclusum esse Iust. prikrito, neznano.

Opomba: Pt. pf. reclausus: Ven.

recursus -ūs, m (recurrere)

1. tek nazaj, povratni tek, pot nazaj, vračanje: O., Plin. idr., alios ineunt cursus aliosque recursus V. jahanje tja in nazaj, pelagi V. odtok, odtekanje = oseka, maris cursus alterni et recursus Sen. ph. oseka in plima, recursus poti liquoris Cael. „povratni tek“ = izbruh, bruhanje, bljuvanje.

2. povratek, vrnitev, umik(anje): V., Lucan. idr., patet recursus ad moenia urbis L., dent modo fata recursus O., acies nostra non habet usque ad nos recursum Sen. ph. nas ne dosega, ne sega do nas; pren.: facilis ad bonam valetudinem recursus Cels., recursus ad pristinum ordinem militiae Val. Max.; poseb. kot jur. t.t. pritožba na kaj, zoper kak sklep, priziv, rekúrz: Cod. I.

re-flectō -ere -flexī -flexum (re in flectere) nazaj nagniti (nagibati), upogniti (upogibati), skloniti (sklanjati), kreniti, premakniti (premikati), obrniti (obračati), (za)sukati, zasukati (zasukavati): Stat., Macr. idr., reflexa cervice O., reflectere caudam Plin., caput Cat., mollia colla reflectunt V., oculos O. ali visūs Val. Fl., pedem Cat. = cursum Val. Max. = gressum Sen. tr. vrniti se.

1. med. nazaj se nagniti (nagibati), nazaj se obrniti (obračati): O., Plin. idr., caput tereti cervice reflexum Ci., illa (sc. lupa) tereti cervice reflexa V.; pesn.: longos reflectitur ungues O. zakrivlja se nazaj v … = dobi dolge nazaj zakrivljene kremplje.

2. metaf.
a) obrniti (obračati) nazaj, zaobrniti (zaobračati): nec prius animum reflexi V. nisem mislil (nazaj) na … , animum incitatum reflectere Ci. pomiriti, ublažiti, ganiti, vzbuditi (vzbujati) sočutje, orsa in melius V. na bolje, mentem a Clodianis latrociniis reflectere Ci. odvrniti; refl. umakniti (umikati) se, odmakniti (odmikati) se: morbi reflexit causa Lucr.
b) stavek, sklep, zaključek obrniti (obračati), preusmeriti (preusmerjati): Ps.-Ap., M.

reporter¹ [rəpɔrte] verbe transitif nesti zopet nazaj; prenesti (tudi commerce); odgoditi; podaljšati

reporter son affection sur une autre personne prenesti svojo ljubezen, naklonjenost na kako drugo osebo
reporter une décision à un moment plus favorable odložiti odločitev, sklep na bolj ugoden trenutek
le match de football sera reporté nogometna tekma bo preložena
se reporter aux temps passés zamisliti se nazaj v pretekle čase
se reporter au texte d'une loi sklicevati se, opirati se na besedilo (nekega) zakona