Franja

artus 3, adv. -ē (prim. gr. ἀρτάω vozlam, ἀρτάνη vrv)

1. tesen, ozek, tog, napet, trden (naspr. laxus): catena O., Sen. ph., vincla, nexus O., compages V., toga H. oprijeta, frenum Tib., complexus artiores Sen. ph. ali artissimi Petr., artissimo nodo vinciri Plin., arte colligere manus Pl., nimis arte colligor Naev. fr., arte boves ad stipitem religare Col., tigna hoc (tem) artius illigata tenentur C., artius complecti aliquem Ci., artius adstringi atque hedera H., historia ingens minutissime scripta, artissime plicata Sen. ph.

2. tesno sklenjen, tesen, ozek, gost: vallis, via, semita, ostium L., regiones Lucr., fauces, itinera T., fruticetum H. gostolistno, cavus H., aditus, os specūs Cu., artiores silvae C. gostejši, saltus artior L., artissimum inter Europam Asiamque divortium L., trabes singulis saxis interiectis arte continentur C., aciem, quam arte statuerat, latius porrigit S., signa artius collocare S. bolj na tesno, pedites quam artissime ire iubet S.; (o osebah) ozko vzrasel, vitek: mulier Ulp. (Dig.); gost, nagneten, strpan (enalaga): turbā artā circumstare Tib., theatrum H., nimis arta convivia H., custodia arta T. ali artissima Mel., arta civibus urbs Stat., cernere aliquid artiore cribro Plin. z gostejšim sitom. Od tod subst. artum -ī, n (skoraj samo s praep.)
a) ozek, tesen prostor, ožina, tesnoba: Mel., in arto (ali in artum) concreti montes nimborum Lucr., in arto stipatae erant naves L.; v komp. in superl.: montes paulatim in artius coëunt Cu., quā in artissimum cogitur regio Cu.; pren.: nec desilies imitator in artum H. niti se ne zaletiš, quae (quinquaginta volumina) a me collecta in artum Plin. jedrnato posnete.
b) occ. (bojna) gneča, stiska, vrvenje: suomet ipso agmine in arto haerentes L., multiplicatis in arto ordinibus L., in artum compulsi L. zagozdeni, pugna in arto T. z nogo ob nogi.

3. pren.
a) tesen, trden, (pri)srčen: artioribus apud populum Romanum laqueis tenebitur Ci., artissimum societatis vinculum Ci., arta propinquitate coniunctas Cu., arto contubernio intime iunctus Ap., artā familiaritate aliquem complecti Plin. iun., aliquem in artissimam affinitatem recipere Vell., artus somnus Suet. ali artior somnus Ci. ali artissimus somnus Suet. trden, trdnejši, najtrdnejši spanec, artissimae tenebrae S. najgostejša, najtrša, arte et graviter dormire Ci. trdno in trdo, artius ex lassitudine dormire Ci., illud arte tenent Ci. tega se trdno drže, artius adstringere rationem Ci., artissime constringere sententiam Ci., aliquem arte (artissime) diligere Plin. iun.; enalaga (o osebah) tesno združen, prisrčen: contubernalis artissimus Ap.
b) α) utesnjen, strog: arta iura Lucr. sila pravic, leges artae ideoque superbae Plin. β) (u)tesnjen, tesnoben od skrbi: animus H. γ) tesen, majhen, pičel, neznaten, neugoden: commeatus L., numerus T., annona arta, artior, artissima Suet., in artis rebus opem ferre O. v neugodnem položaju, artiora tempora somni quam noctis Cu., artior petitio L. skoraj brezupno, spes artior Col. manjše, omnia sibi in dies artiora esse viderunt Cu., spiritus arte meat Cu., aliquem arte cohibere Pl. ali arte contenteque habere Pl. koga (zelo) na tesnem držati (imeti), aliquem artius habere S. fr., aliquem arte (naspr. opulenter) colere S. (le) malo, alicui arte modum statuere S. stisniti koga na pičlo mero, si te quā syllaba parte moratur, artius appellem Tuticănumque vocem O. ako bi te (= tvoje ime)... krajše izgovarjal. Od tod subst. artum -ī, n (večinoma le s praep.) pičlost, stiska, zadrega, neugoden položaj: cum in arto res esset L. ko je bil (Hasdrubal) v stiski, ne spem sibi ponat in arto O. naj... tesno ne omeji, in arto (esse) commeatum T. dovoz da je pičel.

ascensionale agg. dvižen:
forza ascensionale dvižna sila

asimilatóričen assimilateur

asimilatorična sila force ženski spol assimilatrice

atomique [atɔmik] adjectif atomski

armes féminin pluriel atomiques atomsko orožje
bombe féminin, énergie féminin, guerre féminin, masse féminin, physique féminin, poids masculin atomique atomska bomba, energija, vojna, teža, fizika, teža
noyau masculin atomique atomsko jedro
pile féminin atomique atomski reaktor
puissance féminin atomique atomska (vele)sila

atómski (-a -o) adj.

1. fiz., kem. atomico:
atomska masa massa atomica
atomska teža peso atomico

2. atomico, nucleare:
atomska energija energia atomica
atomska bomba bomba atomica, atomica
atomska številka numero atomico
atomsko orožje armi atomiche
atomska doba era atomica
atomska sila potenza nucleare

3. pren. atomico, eccezionale:
atomska lepotica bellezza atomica

attractive [ətrǽktiv] pridevnik (attractively prislov)
privlačen; vabljiv, mamljiv, zapeljiv, očarljiv, prikupen

attractive force natezna sila, privlačnost
attractive prices ugodne cene

bayonet¹ [béiənit] samostalnik
bodalo, bajonet

to take at the point of the bayonet, to charge with the bayonet naperiti bodalo
the bayonet(s) oborožena sila

blato samostalnik
1. (o zemlji) ▸ sárVse skupaj je bilo gradbišče, zato je bilo obilo blata. ▸ Az egész területen építkezés folyt, ezért volt rengeteg sár.
Že dneve in dneve je deževalo in ceste so se spreminjale v blato. ▸ Már napok óta zuhogott az eső, és az utak sártengerré váltak.
Povezane iztočnice: zdravilno blato, aktivno blato, dehidrirano blato, hiša iz blata, koliba iz blata, koča iz blata

2. (iztrebek) ▸ bélsár, székletBolnika vedno vprašamo, ali pri odvajanju blata čuti bolečine. ▸ A beteget mindig megkérdezzük, hogy vannak-e fájdalmai székelés közben.Pogosto izločanje tekočega blata je najpogostejši znak, da gre za drisko. ▸ Folyós széklet ürítése a hasmenés leggyakoribb jele.
3. izraža negativen odnos (o negativni situaciji ali stanju) ▸ mocsár, slamasztikaSrbija s predsedniškimi volitvami tone v politično blato. ▸ Szerbia az elnökválasztás során egyre mélyebbre süllyed a politikai mocsárba.
Velika pričakovanja delavske blaginje so se sfižila in potonila v blatu birokracije in prikrite korupcije. ▸ A dolgozók jólétével kapcsolatos nagy várakozások füstbe mentek és elsüllyedtek a bürokrácia és a rejtett korrupcióba mocsarában.
Nemško notranjepolitično prizorišče se čedalje bolj pogreza v blato afer. ▸ A német belpolitikai színtér egyre mélyebbre süllyed a botrányok mocsarában.
Kak odličen odvetnik bi ga morda le lahko potegnil iz blata. ▸ Egy ügyes ügyvéd talán csak ki tudná húzni a slamasztikából.

4. (o sramotenju) ▸ sárNjun zakon je bil sila razburljiv, a se je končal s polomom in obmetavanjem z blatom. ▸ A házasságuk rendkívül izgalmas volt, mégis totális csőddel és sárdobálással végződött.
Zakone bodo interpretirali sebi v prid, samo da bodo čim bolj sprali blato s svojih imen. ▸ A törvényeket a saját érdekeik szerint fogják értelmezni annak érdekében, hogy minél tisztábbra mossák nevüket.

brahial|en (-na, -no) brachial, Brachial- (sila die Brachialgewalt)

brahiálen (-lna -o) adj.

1. knjiž. (surov, grob) bruto, brutale, violento:
brahialna sila forza bruta

2. anat. brachiale:
brahialna arterija arteria brachiale

brahiálen

brahialna sila fuerza f bruta
z brahialno silo a viva fuerza

brute¹ [bru:t] pridevnik
živalski, surov, neciviliziran; neumen; brezčuten, okruten

brute force surova sila

bruto

A) agg.

1. živalski, nerazumen:
istinto bruto živalski nagon

2. grob, surov, neobdelan, gol:
i fatti bruti gola, kruta dejstva

3. surov, nasilen, okruten, brutalen:
forza bruta surova sila

B) m

1. nerazumno bitje

2. brutalnež, nasilnež; perverznež, manijak:
la povera ragazza è stata assassinata da un bruto ubogo dekle je umoril manijak

caballo moški spol konj, žrebec; koza (stojalo) za žaganje ipd.; konj (pri šahu); kraljica (pri kartah); morski konjič; ponosna, ošabna oseba; vladohlepna ženska

caballo alazán rjavec (konj)
caballo árabe arabski konj
caballo de batalla bojni konj; konjiček, močna stran, moč; jedro prepira
caballo de brida ujahan konj
caballo capón konj skopljenec
caballo de carga tovorni konj
caballo de carreras dirkalni konj
caballo de columpio gugalni konj
caballo corredor dirkalni konj
caballo del diablo kačji pastir (žuželka)
caballo de madera leseni konj, telovadna koza
caballo marino morski konjič; povodni konj
caballo negro vranec
caballo padre (plemenski) žrebec
caballo de (pura) sangre, caballo de raza čistokrven konj
caballo de varas vprežni konj
uña de caballo (rast) navadni lapuh
(fuerza de) caballo konjska sila
a caballo jež, jahaje, na konju
soldado de a caballo vojak konjenik
a mata caballo kot puščica hitro; nenadoma, silovito
huir a uña de caballo v diru ubežati; z velikim naporom se izvleči iz stiske
ir (montar) a caballo jahati, jezditi
ir en el caballo de San Fernando (San Francisco) pešačiti
subir a caballo konja zajahati
a caballo regalado, no hay que mirarle el diente podarjenemu konju ne glej na zobe!
caballos de Frisia (voj) španski jezdeci

caso moški spol primer, slučaj, naključje, pripetljaj; povod; sklon; sporno vprašanje; bolezenski primer

caso de conciencia vprašanje vesti
caso de necesidad sila, potreba
caso que, en caso de que, caso de v primeru da
dado caso que domnevajmo, da
demos caso que vzemimo, da
se da el caso que zgodi se, da
el caso es que stvar je ta, da; namreč
el caso es que no puedo hacerlo pri najboljši volji tega ne morem napraviti
estar en el caso biti na tekočem
hablar al caso stvarno, smotrno govoriti
hacer caso de ozirati se na, zelo ceniti, za važno imeti
hacer caso omiso de ne upoštevati
no hacer al caso ne ustrezati; nič ne deti
no me hace caso nič mu ne smem reči, ne posluša me
¡no le hagas caso! ne verjemi mu! ne poslušaj ga!
¡vamos al caso! k stvari!
de caso pensado namerno
del caso dotičen
en caso necesario (ali de necesidad) v primeru potrebe
dirección en caso necesario zasilen naslov (pri menici)
en ningún caso nikakor, v nobenem primeru
en su caso oziroma
yo en el caso de V. jaz na Vašem mestu
en tal caso v tem primeru
en todo caso v vsakem primeru; vsekakor, na vsak način
para el caso que za primer da
por el mismo caso ravno zato
si es caso mogoče

causa f

1. vzrok, razlog:
la velocità è la causa principale degli incidenti stradali hitrost je glavni vzrok prometnih nesreč
esser causa di povzročiti, povzročati
causa di forza maggiore pravo višja sila
a causa di, per causa di zaradi:
per causa tua zavoljo, zaradi tebe

2. pravo zadeva:
far causa a qcn. koga tožiti
dar causa vinta pren. popustiti, odnehati
esser parte in causa biti v kaj vpleten, za kaj zainteresiran
parlare con cognizione di causa govoriti dobro poznavajoč stvar
avvocato delle cause perse pren. pravdač, kvazi dohtar

3. stvar:
servire la causa della democrazia boriti se za demokracijo
far causa comune con qcn. skupaj se zavzemati za; solidarizirati se s kom

4. jezik
complemento di causa prislovno določilo vzroka

cenen pridevnik
1. (poceni) ▸ olcsóZaradi cenenega uvoza so postali nekonkurenčni, proizvodnja pa je že dve leti zaznamovana z izgubo. ▸ Az olcsó import miatt versenyképtelenné váltak, a termelés pedig már két éve veszteséges.

2. (slabše kakovosti) ▸ olcsó, silányTuristom, ki kupujejo cenene ponaredke znanih blagovnih znamk, grozita dve nevarnosti. ▸ Az ismert márkanevek olcsó hamisítványait vásárló turistákat két veszély fenyegeti.

3. (nezahteven; podcenjujoč) ▸ olcsóPrevaranti so uporabljali nadvse cenene trike. ▸ A csalók olcsó trükköket alkalmaztak.

centraln|i (-a, -o) zentral, Zentral- (katalog der Zentralkatalog, komite das Zentralkomitee, masiv geografija das Zentralmassiv, pomnilnik EDV der Zentralspeicher, banka die Zentralbank, enota EDV die Zentraleinheit, figura/lik die Zentralfigur, projekcija die Zentralprojektion, gradbeništvo, arhitektura stavba der Zentralbau, gibanje die Zentralbewegung)
centralno ogrevanje/centralna kurjava die Zentralheizung/Sammelheizung
monter centralne kurjave der Heizungsbauer
s centralno kurjavo/centralnim ogrevanjem zentralgeheizt/zentralbeheizt
centralna sila fizika die Zentralkraft
centralne sile zgodovina Zentralmächte množina

centrifugal|en (-na, -no) zentrifugal (tudi figurativno)
centrifugalni Zentrifugal-, Fliehkraft- (sklopka die Fliehkraftkupplung)
tehnika za naprave, postopke: Schleuder- (litje der [Schleuderguß] Schleuderguss); tehnika Kreisel- (kompresor der Kreiselverdichter, črpalka die Kreiselpumpe)
centrifugalna sila fizika die Zentrifugalkraft, die Fliehkraft, die Schwungkraft
centrifugalni pospešek die Zentrifugalbeschleunigung

centrifugálen centrifugal

centrifugálna sila centrifugal force
centrifugálni sušilni stroj (za perilo) spin-drier