Franja

as² [æz] veznik
kot; kolikor; ker; ko, medtem ko; čeprav, četudi, dasi

as compared with v primeri s
as far as prav do
as far as I am concerned kar se mene tiče
as far as I know kolikor je meni znano
as few as (samo množina)
as follows kot sledi, sledeče
as large as life v naravni velikosti
as like as two peas (in a pod) ko jajce jajcu podobna
as little as (samo ednina)
as much as you like po mili volji, kolikor želiš
as a rule navadno, praviloma
as though, as if kakor če bi
be so kind as to... bodi(te) tako ljubezniv(i) in...
try as I might če sem se še tako potrudil
old as I am čeprav sem že star
as usual kot ponavadi
as I went by mimogrede
as it were nekako, tako rekoč
as luck would have it k sreči

aspettare v. tr. (pres. aspētto) čakati, pričakovati:
aspettare gente a pranzo pričakovati goste na kosilo
aspettare la palla al balzo pren. čakati na ugodno priložnost
aspettare qcn. al varco pren. čakati, da se kdo izkaže v težavnem trenutku
qui t'aspettavo! pren. tu sem te čakal!
farsi aspettare pustiti se čakati, zamuditi (na sestanek)
aspettare un bambino pričakovati otroka, biti noseča
aspettare la manna, la provvidenza pren. čakati na mano z nebes
c'era da aspettarselo to je bilo treba pričakovati
ma che aspetti? kaj vendar čakaš?
aspetta! počakaj! stoj!
aspetta che ti sistemo io le počakaj, ti že pokažem
PREGOVORI: chi la fa l'aspetti preg. kakor ti drugemu, tako on tebi
chi ha tempo non aspetti tempo preg. kar lahko storiš danes, ne odlašaj na jutri

asphalte [asfalt] masculin asfalt, asfaltna obloga, asfaltni tlak; familier pločnik, mestna ulica

arpenter l'asphalte (familier) hoditi (sem in tja) po pločniku

assai

A) avv.

1. dosti, dovolj:
ho mangiato assai dosti sem jedel
ne ho assai di qcn., qcs. koga, česa imam čezinčez dovolj

2. zelo, mnogo, veliko:
è assai più bello di quanto pensassi veliko lepši je, kot sem mislil
è assai se ti credo le težko ti verjamem; (za glagolom)
è un uomo che beve assai to je človek, ki veliko pije

3. (v antifrastični rabi, ironično) nič:
m'importa assai! me nič ne briga!

B) agg. invar. mnog:
c'era assai gente bilo je mnogo ljudi

C) m invar. mnogi:
sono assai quelli che la pensano così mnogi tako mislijo, veliko jih je, ki tako mislijo
eravamo in assai a volerlo veliko nas je to hotelo
PREGOVORI: l'assai basta e il troppo guasta preg. kar je preveč, še s kruhom ni dobro

asseoir* [aswar] verbe transitif posaditi; postaviti; utrditi

s'asseoir sesti, usesti se
asseoir les, fondations postaviti, položiti temelje
asseoir un prince sur le trône posaditi kneza na prestol, oklicati ga za kralja
asseoir un enfant sur la chaise posaditi otroka na stol
j'ai assis le malade dans un fauteuil posadil sem bolnika v naslanjač
asseoir une théorie sur des preuves irréfutables podpreti svojo teorijo z nespodbitnimi dokazi
asseoir l'impôt določiti osnovo za odmero davka
asseoir un impôt sur quelque chose obdavčiti kaj
asseoir la paix sur un traité de non-agression postaviti temelje za mir s pogodbo o nenapadanju
cela m'a assis (familier) to mi je vzelo sapo, onemel sem ob tem
faire asseoir quelqu'un à sa table povabiti koga, da prisede k mizi
on me fit asseoir dali so mi stol (da sedem)
s'asseoir auprès de quelqu'un sesti h komu
s'asseoir en cercle autour de la table sesti v krogu okoli mize
je m'assieds dessus (familier) se požvižgam na to

asserō² (adserō) -ere -seruī -sertum

1. (pri)doda(ja)ti, prilastiti (prilaščevati), prisvojiti (prisvajati), izgovoriti (izgovarjati), prireči (prirekati) komu kaj: me assere caelo O. pridruži me bogovom, ass. alicui regnum L. epit., lapidis illi (sapienti) duritiam Sen. ph. pripisovati, se studiis Plin. iun. vdati se; brez dat.: asserebant salutaria rei publicae... fata conditorem conservatoremque Romani nominis Vell., haec (gaudia) utrāque manu complexuque assere toto Mart.; z dvojnim acc.: quos pericula rei publicae imperatores asserebant Val. Max.; refl. (pri)lastiti (prilaščati) si, prisvojiti (prisvajati) si, izgovoriti (izgovarjati) si, prireči (prirekati) si: totam sibi laudem alicuius rei Val. Max., sibi possessionem Asiae Cu., sibi dominationem Suet., sibi nomen sapientis Q. ali sibi cognomen Felicis Plin. vzdeti si, Graecam sibi virginem Iust.; brez dat.: nec laudes assere nostras (sc. tibi) O.; z dvojnim acc.: Iovis, quem patrem sibi Alexander adsereret, oraculum eludens Cu.

2. occ. iur. koga kakemu stanu priključiti (dotakniti se ga in nanj položiti roko),
a) koga za svobodnega proglasiti (proglašati), osvoboditi (osvobajati) koga: ass. manu aliquem ali manu aliquem liberali causā Pl., ego liberali illam adsero causā manu Ter., ads. manu in libertatem Varr., aliquem in liberali causā Ci., aliquem tamquam filium Q., in iis enim, qui adserantur in libertatem L., quoscumque libuisset, in libertatem asserebant Suet., asserto (Menā) in ingenuitatem Suet., qui se ex libertinitate ingenuitati asserant Dig., asserui iam me O. že sem se osvobodil.
b) koga za svojega sužnja (svojo sužnjo) proglasiti (proglašati), prisvojiti (prisvajati) si, lastiti si kot sužnja (sužnjo) koga: clienti negotium dedit (Appius), ut virginem in servitutem adsereret L., Appius virginem ingenuam... in servitutem asserere conatus Suet.

3. pren.
a) koga ali kaj koga ali česa oteti, osvoboditi (osvobajati), (ob)varovati, koga ali kaj neoškodovanega ohraniti (ohranjati), braniti, (za)ščititi: se ab iniuria oblivionis, se a mortalitate Plin. iun., auriculas Mart. varovati poslušanja slabih verzov, in asserenda libertate Q., Suet. pri obnavljanju svobode, post assertam a Manlio urbem Fl.
b) zahtevati, da se kaj prizna za resnično = proglasiti (proglašati), trditi, potrditi (potrjevati), da je kaj res(nično) ali veljavno, veljavo pridobiti kakemu mnenju, zastopati kako mnenje: Colchidis furorem Mart., defectum lunae Macr.; z dvojnim acc.: se Iovem Aur.; z ACI: asserens minus verecundum esse Sen. rh.; z neodvisnim govorom: Aur. Od tod subst. pt. pf. assertum (adsertum) -ī, n trditev, dokaz: M.

assez [ase] adverbe dosti, zadosti, dovolj, v dovoljni meri, precéj

juste assez ravno zadosti
pas assez premalo
assez bien zadovoljivo
avoir assez d'argent imeti dovolj denarja
avoir assez et plus qu'il n'en faut imeti več kot dovolj
j'en ai assez (familier) dovolj mi je tega, sit, naveličan sem tega
j'en ai assez de ce roman sit sem tega romana
soyez assez bon ... bodite tako dobri ...
il était déjà assez malade l'année dernière že lani je bil precéj bolan
assez! c'en est assez! en voilà assez! dovolj (je tega)!

assiliō (adsiliō) -īre -siluī (ad in salīre)

1. skočiti (skakati) proti komu, čemu, priskočiti (priskakati): Dioxippus... adsiluit et... eam (lanceam) fregit Cu., mus escam petens assiluit Ph.; kam? z dat.: assiluit (tekst. var. assistit) aris Sen. tr., volanti assiluit a tergo Sil.; z in in acc.: in ferrum Sil.

2. (o bojevnikih) naskočiti (naskakovati) kaj, zagnati (zaganjati) se proti čemu, dreviti se proti čemu, pridreviti se: hostes vagi et ex occasionibus assilientes Sen. ph., pars montibus (abl., s hribov)... tam improvisi adsiluere, ut... T., assilit... Hasdrubal, undique nudi assiliunt... manipli Sil.; z dat.: adsiluit defensae moenibus urbis O.

3. (o vodi) valoviti proti čemu, pljuskati, plivkati ob kaj: adsiliunt fluctus O., tactum vereri assilientis aquae O., assilientia longe aequora O.; z acc.: quas (insulas) assilit spumiger Aegon Stat.

4. pren. preskočiti kaj, preiti na kaj: neque adsiliendum statim est ad genus illud orationis Ci., primo libenter assilui (sc. ad ista studia) Sen. rh. sem se lotil.

Opomba: Supin. assultum (adsultum) se ne da izpričati, ampak le s sklepanjem izpeljati iz adv. assultim (adsultim) in subst. assultus (adsultus).

assōlvere^* v. tr. (pres. assōlvo)

1. oprostiti, razrešiti:
assolvere un debito izplačati dolg

2. pravo oprostiti:
l'imputato fu assolto obtoženec je bil oproščen

3. relig. dati odvezo

4. izvršiti, izpolniti:
ho assolto tutti i miei doveri verso di voi izpolnil sem vse dolžnosti, ki sem jih imel do vas

assunto m

1. trditev, teza:
sostenere il proprio assunto podpreti, utemeljiti svojo trditev

2. naloga, obveznost:
mi sono liberato di un gravoso assunto rešil sem se težke naloge

āstringō (adstringō) -ere -strinxī -strictum

1. togo nategniti (natezati), trdno (z)vezati, privez(ov)ati: adstringite isti, sultis, vehementer manūs Pl., vinculum id est aptissimum, quod ex se atque ex iis, quae adstringit, quam maxime unum efficit Ci., illa sit adstrictis impedienda comis O., anulus adstringens digitos O. prežemajoč, artius atque hederā... adstringitur ilex H. kakor se ovija bršljan okoli gradna, serie vinculorum ita adstrictā, ut... Cu., iugum adstrictum compluribus nodis Cu., balteus... fluxos gemmis astrinxit amictus Lucan., rotam multo sufflamine adstr. Iuv. močno ovirati, abducite hunc intro atque adstringite ad columnam fortiter Pl., quis est hic, qui ad statuam adstrictus est? Ci.

2. zategniti (zatezati), zadrgniti (zadrgovati), stisniti (stiskati): quo magis extendas (vincula), tanto adstringunt artius Pl. toliko bolj, toliko tesneje, adstringit vincula motu O., adstricti crepidis pedes Cu. stisnjene, stlačene v..., astrictos refovet complectibus artus Lucan., quantum adstrictis faucibus poterat clamitans T.; pren.: pectora... adstricta dolore O.

3. krčiti, skrčiti (skrčevati), zapreti (zapirati), (s)trditi: venas (terrae) adstringit hiantes V. stori, da se zapro, ferrum adstrictum longā... morā O., astricta tempora Cels. zgrbančeni sencì, astr. frontem Sen. ph. nagubati čelo, vultum superciliis Q., labra astringere et diducere Q. stiskati; occ.
a) medic. (prim. v nadaljevanju āstrictus): (alvus) tum adstringitur, tum relaxatur Ci., alvum astringere Cels., quae gustu adstringit Plin. kar veže usta = je trpkega okusa, linguam adstringere leniter nec mordere Plin. le malo trpek okus imeti, a ne peči, adstringi a marino morsu Plin. (z)gostiti se.
b) o mrazu (prim. v nadaljevanju āstrictus) storiti, da kaj skrepeni ali zmrzne, (o)krepeniti: nivibus quoque molle rotatis adstringi... corpus O., quamquam imbrem vis frigoris concreto gelu adstrinxerat Cu., vis frigoris ita adstringebat (corpora), ut rursus ad surgendum coniti non possent Cu., stat iners Scythicas astringens Bosporos undas Lucan.; tudi = ohladiti (ohlajati): lacūs, quibus remissum corpus astringes Mart., puteus, ex quo possis rursus astringi Plin. iun. ohladiti se.
c) (dobro) zaklejiti (zaklejati), z(a)lepiti (zalepljati): cortex adstrictus pice H. zasmoljena, opus bitumine adstringitur Cu.
č) (barvo) manj živo storiti (delati), medliti: ita permixtis viribus alterum altero excitatur aut adstringitur Plin.

4. pren.
a) togo nategniti (natezati), nape(nja)ti, brzdati: pater nimis indulgens quidquid ego adstrinxi relaxat Ci. ep. popušča vajeti, ki sem jih jaz napel, puta enim avaritiam relaxatam, puta astrictam esse luxuriam Sen. ph.
b) (duševno, nravstveno ali politično) (z)vezati, obvezati (obvezovati), zavezati (zavezovati), nerazvezno storiti kaj: illis studio suorum adstrictis S. ko so bili prevzeti od sočutja do svojcev, res exsequi..., quae Iugurthae... maioribus adstricto superaverant S., Nicomachum religione quoque deûm adstrictum... properasse Cu., te mihi compositis... a me adstrinxit verbis ingeniosus Amor O., adstr. aliquem suis condicionibus, disciplinam legibus, fidem iure iurando Ci., aliquem legibus Ci. ep., adstringi lege et quaestione ali sacris Ci., nulla astrictus necessitate Ci., religione devinctus atque astrictus, lingua adstricta mercede Ci., astricti continentiā mores Val. Max., mores disciplinae severitate astringere Q., se scelere adstringere ali scelere adstringi Ci. okriviti se zločina, tako tudi: sese furti adstringere Pl.; ob čem? k čemu? na (v) kaj? meque adstringam verbis in sacra iura tuis O., astr. se ad certa verba, se ad servitutem iuris Q., quidquid autem ubique militum esset, ad certam stipendiorum... formulam adstrinxit Suet., astringi ad temperantiam Plin. iun., lex..., quae ad omnem astringit humanitatem Ambr.; za kaj? ius iurandum, quo se cuncti pro salute unius astrinxerant Suet.
c) omejiti (omejevati), utesniti (utesnjevati): inops regio, quae parsimoniā astringeret milites L. tako, da je držala vojake v mejah skromnosti, da jih je držala na tesnem; (o govoru, dokazovanju idr.) skrčiti (skrčevati), povze(ma)ti: breviter argumenta Ci., hoc artius adstringi ratio non potest Ci., astr. luxuriantia stilo Q., rem tam late fusam tam breviter Q. — Od tod adj. pt. pf. āstrictus (adstrictus) 3, adv. -ē

1. nategnjen, zategnjen, trdno (z)vezan, strumen, tog, tesen, ozek: non adstricto socco H. v mahedravem (ohlapnem) nizkem čevlju (pren. o nemarnem načinu pisanja), liminis adstricti sollicitare fidem Q. trdno zaklenjene, imponendum malagma... astrictiusque alligandum Cels., astrictum corpus ali astricta alvus Cels. zaprtost, zapeka, melior est... in iuvene fusior, in sene astrictior (alvus) Cels., corpora astricta et lacertis expressa Q. strumna, illa astricta equi Q. ozki lakotnici, polygala... gustu adstricto Plin. trpkega okusa, coit astrictis... Hister aquis O. ker mu vodovje (od mraza) skrepeni, zmrzne; enalaga: adstricto terra perusta gelu O. od hudega mraza, adstrictus cruor Lucan. strjena.

2. pren.
a) na tesnem živeč, skromen, varčen, skop: Platonis verbis astricta, sensu praevalens sententia Val. Max., astr. pater Pr., adstricti sunt in continendo patrimonio, ... profusissimi (pravi zapravljivci) in eo, cuius unius honesta avaritia est Sen. ph., adstricti moris auctor Vespasianus T., adstricta parsimonia Iust.
b) (ritmično) vezan: nec tamen haec ita sunt arta et adstricta, ut ea, cum velimus, laxare nequeamus Ci., ut eam (sententiam) numero quodam complectar et adstricto et soluto Ci., est enim finitimus oratori poëta, numeris adstrictior paulo, verborum autem licentiā liberior Ci., cum (poëta) versu sit adstrictior Ci., orationem non adstricte, sed remissius numerosam esse oportere Ci.
c) jedrnat, kratek: dialectica quasi contracta et adstricta eloquentia putanda est Ci., adstricta verborum comprehensio Ci., astrictior circuitus eloquendi Q., ille concludit astrictius, hic latius Q., astrictius (naspr. effusius) dicere Sen. ph., Plin. iun., astrictius scribere Plin. iun.

atletsko prislov
1. (o atletiki) ▸ atlétika terén, atlétikailag, kontrastivno zanimivo ▸ atlétikaiOdkar se je atletsko upokojila, Brigita še nobenega tekmovanja ni spremljala tako zavzeto kot ravno letošnje OI. ▸ Mióta Brigita visszavonult az atlétikától, semmilyen versenyt sem kísért annyira lelkesen figyelemmel, mint az idei olimpiai játékokat.

2. (športno) ▸ atletikus, atlétikailagImel je atletsko grajeno telo. ▸ Atletikus testalkatú volt.Iščemo čim bolj napadalne in atletsko sposobne igralce. ▸ A minél támadóbb játékstílusú és atletikus képességekkel rendelkező játékosokat keressük.

atmosferski pridevnik
1. (o plasti planeta) ▸ légköri, atmoszférikusVoda poleg odsevov ustvarja še druge atmosferske učinke. ▸ A víz a tükröződéseken kívül más légköri hatásokat is létrehoz.
Atmosferski podatki, ki jih bo oddajal satelit, bodo zelo koristni pri sestavljanju vremenskih napovedi. ▸ A műhold által továbbított légköri adatok nagyon hasznosak lesznek az időjárás-előrejelzések készítéséhez.
Povezane iztočnice: atmosferska kemija

2. (o vzdušju) ▸ atmoszférikus
Naravnost rečeno, Kusturica je ujel atmosferski ritem Casablance. ▸ Kusturica őszintén szólva megragadta Casablanca atmoszférikus ritmusát.
Pripoved je razdeljena na dva dela: atmosferski del, ko se mestu približuje orkan, ko napetost narašča, in drugi del, ki se zdi kot uresničitev najstrašnejše nočne more. ▸ Az elbeszélés két részre osztható: az atmoszférikus részre, amikor egy hurrikán közeledik a város felé, miközben a feszültség egyre nő, és a második részre, amely a legrémisztőbb rémálom megvalósulásának tűnik.

3. strojništvo (o napravi) ▸ atmoszférikusPri atmosferskem gorilniku je pretok zraka naraven, pri tlačnem pa je prisilen z ventilatorjem. ▸ Az atmoszférikus égőnél az égéshez szükséges oxigén magától, ventilátor támogatása nélkül áramlik be, míg a turbós égőnél ventilátor támogatása szükséges.To je eden najbolj odzivnih atmosferskih motorjev, kar sem jih kadarkoli vozil. ▸ Ez az egyik legérzékenyebb atmoszférikus motor, amit valaha vezettem.

attache [ataš] féminin privezanje; (prijateljska, ljubezenska) vez, navezanost; motvoz, sponka, broša; technique spojka, stičnica; pluriel (sorodstvene) vezi, zveze; pluriel zapestje, gleženj

chien masculin à l'attache priklenjen, privezan pes
rien ne me retient ici, je n'y ai aucune attache nič me ne zadržuje tu, nič me ne veže
port masculin d'attache domovinsko, domače pristanišče
conserver des attaches avec son pays natal obdržati zveze z domovino
j'ai de lointaines attaches avec le ministre sem v daljnjem sorodstvu z ministrom
il a des attaches au ministère, avec le directeur on ima zveze v ministrstvu, z direktorjem
mettre à l'attache prikleniti na verigo
réunir les feuilles par une attache združiti, speti liste s sponko
tenir quelqu'un à l'attache (figuré) imeti koga priklenjenega, držati ga na verigi

attacher [-še] verbe transitif na-, pri-, zvezati (à na), pritrditi, prikleniti; zapeti (zapnem); pribiti, prišiti; pripisovati (pomen), pritegniti nase; verbe intransitif prijeti se, prižgati se (à la casserole na ponev)

s'attacher navezati se; oprijeti se; biti po-, zvezan (à z); zapenjati se; vztrajati (à pri); prizadevati si
s'attacher à faire quelque chose prizadevati si, da bi kaj napravili
attacher le chien à un arbre privezati psa k drevesu
attacher ses (lacets de) chaussures zavezati si vezalke na čevljih, čevlje
attacher ses regards, ses yeux sur upreti svoje poglede, oči v, na
attacher sa veste, sa ceinture zapeti suknjič, pas
le ragoût a attaché ragu se je prijel na dno ponve
de vieilles habitudes m'attachent à ma maison stare navade me vežejo na moj dom
ce professeur s'est attaché tous les élèves vsi učenci so vzljubili tega profesorja
attacher du prix, de la valeur à quelque chose pripisovati ceno, vrednost čemu
n'y attachez pas trop d'importance ne pripisujte temu preveč važnosti
je me suis beaucoup attaché à cette ville zelo sem se navezal na to mesto
les avantages qui s'attachent à ce poste ugodnosti, ki so povezane s tem (službenim) mestom
il s'attache à la rendre heureuse prizadeva si, da bi jo osrečil

attendre* [atɑ̃dr] verbe transitif čakati, pričakovati, familier nestrpno čakati (après quelqu'un koga)

attendre après quelque chose potrebovati kaj
s'attendre à quelque chose nadejati se česa, računati s čim, pričakovati kaj
attendre l'autobus sous la pluie čakati na avtobus v dežju
attendre l'occasion favorable čakati na ugodno priliko
aller attendre quelqu'un à la gare iti po koga na postajo
(se) faire attendre pustiti (se) čakati
il se fait attendre dolgo ga ni
attendre beaucoup de quelqu'un mnogo od koga pričakovati, mnogo si od njega obljubljati
attendez (donc)! trenutek! poslušajte (no, vendar)!
attendez-vous-y! zanesite se na to!
on peut s'attendre à tout vse lahko pričakujemo
le résultat ne se fit pas attendre posledice niso izostale
j'attends que ça soit fini čakam, da bo tega konec
je n'attends pas après votre aide ne potrebujem vaše pomoči, ne čakam na vašo pomoč
je m'attendais un peu à vous voir malo sem pričakoval, računal s tem, da vas bom videl

attinēnza f

1. zveza, odnos:
non c'è attinenza tra ciò che dici e ciò che fai med tem, kar govoriš, in tem, kar delaš, ni nobene zveze

2. sorodstvena, prijateljska vez

3.
attinenze pl. pritikline, aneksi:
ho venduto il podere e le relative attinenze prodal sem posestvo s pripadajočimi pritiklinami

attineō (adtineō) -ēre -tinuī -tentum (ad in tenēre)

I. trans.

1. (trdno) držati, zadrž(ev)ati, pridrž(ev)ati: nunc iam cultros adtinet Pl. ima že nož trdno v rokah, nunc eandem (pallam) ante oculos attines Pl. držiš trdno v rokah pred mojimi očmi, testīs vinctos attines Pli., ni proximi prensam dextram vi attinuissent T., Anniam Rufilam attineri publicā custodiā iussit T., attinere armatos viros castris, aliquem carcere T., signatum argentum fisco... attinebatur T., valetudine infensa domi attineri T.; pren.
a) zadrž(ev)ati: oblitus Arruntium, ne in Hispaniam pergeret, decimum iam annum attineri T., iustitio ob amissum Augustum, post discordiis attinmur T.
b) duševno držati, (nase) vezati: ita me vadatum amore vinctumque adtines Pl., me Caesaris oratio unctis unguibus attinet Fr.

2. occ.
a) koga muditi, za nos voditi: ita me attinuit, ita detinuit Pl., comperior Bocchum... simul Romanum et Numidam spe pacis attinuisse S.
b) obdržati, v oblasti imeti: quam attinendi magni dominatus sient Ci. poet., ripam Danubii legionum duae in Pannonia... attinebant T.

— II. intr.

1. do česa držati, do česa razprostirati se: qui in Europa sunt (Scythae), a laevo Thraciae latere... ad Tanaim... attinent Cu.

2. pren. spadati kam, zadevati kaj, nanašati se na kaj, tikati se koga, česa, brigati koga: negotium hoc ad me attinet Pl., scin adeo ad te attinere hanc omnem rem? Ter., incensi studio, quod ad agrum colendum attinet Ci., nunc nihil ad nos de nobis attinet, ante qui fuimus Lucr., tamquam ad rem attineat quidquam H.; pogosten je obrat quod attinet ad aliquid ali ad aliquem kar se koga ali česa tiče, kar kaj ali koga zadeva: aibat... sese velle facere, quod ad hanc rem attinet Ter., qui omnes, quod ad me attinet (za moj delež), vellem vivere Ci., id quod ad me nihil attinet Ci. kar mi ni nič mar, kar je zame nepomembno, quod ad provinciarum administrationem attineret L., quod ad me attinet, ipse hoc bustum ante non videram Cu.; attinet aliquid ali attinet (večinoma z inf. ali z ACI), toda le v zanikanih stavkih ali vprašanjih z nikalnim pomenom = na tem je, kaj (nič ne) zaleže (pomaga), koristno (primerno) je, ima kaj (nima nič) v sebi: ea re non venit, quia nihil attinuit Ci. ep., illi... ea conquisierunt, quae nihil attinebant Corn., quae nihil attinent H., neque enim attinet Q. ne spada sem, neque quemquam attinebat id recusare Ci., si eandem vim habent adversaria quam tabulae, quid attinet codicem instituere? Ci. če imata..., kaj naj koristi napraviti si...? čemu si napraviti...? nihil attinet me plura scribere Ci., qui vir fuerit, me dicere quid attinet? Ci. čemu bi pravil? quid attinuit eum potissimum nuntiare? Ci. čemu je bilo treba...? ali je moral prav on...? nec victoribus mitti attinere puto L., dici plura non attinet Cu.

attraversare v. tr. (pres. attravērso)

1. prečkati; priti čez; prepotovati:
ho attraversato tutta l'Italia prepotoval sem vso Italijo
attraversare un periodo difficile pren. preživljati težko obdobje
attraversare la strada, il passo a qcn. prekrižati komu pot (tudi pren.)

2. pren. preprečiti, ovirati, prekrižati:
gli attraversa sempre i piani vedno mu prekriža načrte

aubaine [obɛn] féminin nepričakovana ugodnost ali dobiček; prijetno presenečenje, srečen slučaj, sreča; (lepa) priložnost; dobra najdba

quelle (bonne) aubaine! j'ai gagné à la loterie! kakšna sreča! zadel sem na loteriji!
profiter de l'aubaine izkoristiti lepo priložnost