Franja

rāia -ae, f (iz *rādi̯ā; prim. lat. radius, ang. ray, fr. raie) skat, raža, morska riba: Plin.

rāna -ae, f (verjetno iz *rācsna kričalka, kričačka; prim. raccō rjuti)

1. žaba: Varr., V., Plin., Ph., Plin. Val. idr.; preg.: inflat se tam quam rana Petr.; sinekdoha (genus pro specie): turpis ranae sanguis H. krastače, krapavice, krote.

2. metaf.
a) rana marina morski vrag, morska spaka, morska žaba, žabovka, morska riba (Lophius piscatorius Linn.): Ci.; imenovana tudi rana piscatrix: nec minor sollertia ranae, quae in mari piscatrix vocatur Plin. ali samo rana: planorum piscium alterum est genus, quod pro spina cartilaginem habet, ut raiae, pastinacae, squatinae, torpedo et quos bovis, lamiae, aquilae, ranae nominibus Graeci appellant Plin.
b) podjezična žaba = podjezična bula (oteklina, novotvorba, tumor) na spodnjem delu govejega jezika, gr. ὑπογλωττίς ali ὑπογλώττιος βάτραχος: solent etiam fastidia ciborum afferre vitiosa incrementa linguae, quas ranas veterinarii vocant Col., si neque ranae fuerint neque alvus citata et nihilo minus cibos non adpetet Col.

rdeča škarpena stalna zveza
zoologija Scorpaena scrofa (morska riba) ▸ nagy sziklahal
Sopomenke: velika bodika

rdečeperka samostalnik
zoologija Scardinius erythrophthalmus (sladkovodna riba) ▸ vörösszárnyú keszeg

rdeči jezik stalna zveza
zoologija Microstomus kitt (riba) ▸ kisfejű lepényhal

réčen¹ (of the) river; river (-); riverine, arhaično riverain; fluvial, fluviatile

réčni breg river bank, riverside
réčna plovba river navigation
réčna riba freshwater fish
réčni promet river traffic
réčno pristanišče river port
réčno dno, réčna struga river bed
réčni izvir source of a river, river head
réčni bog river god
réčni čoln, ladja river boat
réčni parnik river steamer
réčni prebivalec riparian
réčna pregrada, jez river dam

réčen fluvial, de rivière

rečna plovba navigation ženski spol fluviale
rečni parnik vapeur moški spol de rivière
rečno pristanišče port moški spol fluvial
rečna riba poisson moški spol de rivière
rečni rokav bras moški spol de rivière

réčen¹ fluvial; de(l) río

rečni parnik (pristanišče, ribolov, plovba) vapor m (puerto m, pesca f navegación f) fluvial
rečna riba (rokav) pez m (brazo m) de río

rečna jegulja stalna zveza
zoologija Anguilla anguilla (riba) ▸ európai angolna
Sopomenke: evropska jegulja

re-mora -ae, f (remorārī)

1. upočasnitev, zamuda, zakasnitev, odlog, odlašanje, zavlačevanje: Fest., remoram faciunt rei privatae et publicae Pl. odlagajo, zadržujejo, remora si sit Pl., quoia nam vox ex te resonans meo gradu remoram facit? Luc. fr.; meton. ovira, prepreka, zapreka: Cels. —

2. metaf. rémora, morska riba = echeneis: Don.

rhīna -ae, f (gr. ῥίνη pila) = squalus rdeča bodika, škarpina, škarpena, morska riba iz rodu morskih psov; njeno kožo so uporabljali za izdelavo puščic: Plin.

rhombos in rhombus, m (tuj. ῥόμβος)

1. vrtavka čarodejev, čarobno kolo: O., Pr., Mart.

2. metaf. morska riba robec (Pleuronectes rhombus Linn.), po drugih veliki robec, romb (Pleuronectes maximus Linn.), plôšča, kámbala, morska riba iz rodu bokoplavutaric: H., Plin. idr.

ríbica (-e) f dem. od riba pesciolino:
zlate ribice pesciolini rossi
zool. človeška ribica proteo (Proteus anguineus)
gastr. goveja ribica controfiletto di manzo
zool. srebrna ribica lepisma, pesciolino d'argento, acciughina (Lepisma saccharina)

ribon samostalnik
zoologija Pagellus erythrinus (morska riba) ▸ közönséges vörösdurbincs

right² [ráit] pridevnik
pravi, pravilen; desni; točen, korekten, avtentičen, resničen; pravičen, pošten; primeren, umesten; zakonit; zdrav; normalen
matematika pravi
politika ki pripada desnici, simpatizira s konservativno stranko
arhaično prem, raven (le v: right line premica, ravna črta)

at right angles pod pravimi koti, pravokotno
on the right hand side na desni (strani)
on the right side of 50 še ne 50 let star
on the right bank of the Sava na desnem bregu Save
in one's right mind pri pravi (zdravi) pameti
out of one's right mind, not right in one's head ne čisto pri pravi (pameti)
right back šport desni branilec
right angle pravi kot
right arm, right hand desna roka (tudi figurativno)
the right heir zakoniti dedič
the right man on the right place pravi človek na pravem mestu
right side prava stran, lice (blaga)
a right turn obrat na desno (za 90°)
the right way prava pot, pravi način
I feel all right again počutim se zopet čisto dobro
right oh! pogovorno v redu! prav! dobro! prav tako! točno! seveda! se strinjam!
right you are! tako je! prav imate!
all right! (vse) v redu! prav! nimam nič proti!
that's right! tako je! pravilno!
are you all right up there? ste dobro nameščeni tam gori?
are we on the right way? ali smo na pravi poti?
see if the brakes are all right poglej, če so zavore v redu
to be right imeti prav
I was quite right in supposing... čisto prav sem imel, ko sem domneval...
is he quite right in his head (mind, senses)? je on čisto pri pravi (pameti)?
he is his father's right hand on je očetova desna roka
he is one of the right sort pogovorno on je dečko na mestu
to be as right as rain (as ninepence, as a trivet, as nails) dobro se počutiti, biti zdrav ko riba; biti v najlepšem redu
all came right vse se je izvršilo, kot je bilo treba
have you got the right time? imate točen čas? veste, koliko je točna ura?
to get on the right side of s.o. pridobiti si naklonjenost kake osebe
to get it right spraviti v red; pojasniti
I'll do him to rights dal mu bom, kar mu gre
to know the right people poznati prave ljudi, imeti (dobre) zveze
to put oneself right with s.o. opravičiti se pri kom
to put one's right hand to the work krepko se lotiti dela
to say the right thing najti pravo besedo
the solution is right rešitev je pravilna
I think it right that you should share the profits smatram za pravilno (pravično), da ste deležni dobička

rise^*2 [ráiz] neprehodni glagol
vsta(ja)ti; vzhajati, vziti; dvigniti se; dvigati se, vzpenjati se; (na)rasti; upreti se, spuntati se, nasprotovati (against, on čemu)
(o ceni) rasti, skakati; (o glasu) rasti; postati močnejši, povečati se; (o laseh) ježiti se; (o ribi) priplavati iz globine, da bi ugriznila v vabo
gledališče dvigniti se (zastor); (o zgradbah) dvigati se, moleti, štrleti v višino; postati viden, pokazati se, pojaviti se, nastopiti, nastati; porajati se; izvirati
parlament odložiti se, odgoditi se, zaključiti se (o seji, zasedanju)

a rising barrister mnogo obetajoč odvetnik
rising ground vzpetina, strmina
the rising sun vzhajajoče sonce
to rise above mediocrity dvigniti se nad poprečje
to rise in arms upreti se z orožjem, zgrabiti za orožje, dvigniti se
to rise early zgodaj vsta(ja)ti
to rise from one's bed vstati iz postelje
to rise from the dead religija vstati od mrtvih
to rise on the hind legs (o konju) vzpenjati se na zadnje noge
to rise to a higher rank napredovatt (v službi)
to rise with the lark zgodaj vsta(ja)ti
to rise to the occasion (to a difficulty) biti kos, biti dorasel položaju (težavi)
to rise in rebellion upreti se, pobuniti se, spuntati se
to rise to a high pitch visoko se povzpeti
to rise to the requirements biti kos (dorasel) zahtevam
to rise in the world družbeno napredovati, napraviti kariero; uspeti v življenju
the barometer has risen barometer se je dvignil
her colour rose zardela je
blisters rise on my skin mehurji se mi delajo na koži
the fish rose to the bait riba je ugriznila v vabo, je prijela
she rose above envy obvladala je svojo zavist
where does the Danube rise? kje izvira Donava?
he rose to be a colonel povzdignil se je do polkovnika
he rose from the ranks povzpel se je iz navadnega vojaka
on what day does Parliament rise? kdaj se zaključi zasedanje parlamenta?
my gorge rises to this sight vzdiguje se mi (za bruhanje) ob tem pogledu, pogled na to mi zbuja gnus
the hair will rise on your head lasje na glavi se vam bodo naježili
it rises in my mind na misel mi prihaja
the mare is rising five kobila je v petem letu starosti
our quarrel rose from a misunderstanding naš prepir je nastal iz nesporazuma
the river rises from a spring in the mountains reka izvira v (nekem) gorskem studencu
prehodni glagol
pustiti (koga, kaj) vstati; dvigniti, prinesti na površino; zagledati

not to rise a partridge (a fish) nobene jerebice (ribe) ne dvigniti (videti)

roach² [róuč] samostalnik
črnooka (riba), vrsta krapa

sound as a roach zdrav kot riba (kot dren), odličnega zdravja
roach-bellied debelušen

rogué, e [rɔge] adjectif

poisson masculin rogué ikrnica, riba samica

roparic|a [ó] ženski spol (-e …) das Raubtier; ptica: der Raubvogel
mravlja roparica die Raubameise
riba roparica der Raubfisch
lovstvo roparice množina das Raubwild

rota -ae, f (prim. skr. ráthaḥ voz, lit. rãtas kolo, stvnem. rad = nem. Rad, gal. petorritum štirikolesen voz) kolo, kotáč, vozno kolo: Varr., Pl., Plin., Lucr., Vulg., Hier. idr., aureus axis erat, temo aureus, aurea summae curvatura rotae O., esseda nos agili tulere rotā O., rota aquaria Ca., ne currente rotā funis eat retro H.; pesn.: imparibus vecta Thalea rotis O., elegi disparibus rotis O. vozeča se na neenakih kolesih (= gibajoča se v šestomeru (heksametru) in petomeru (pentametru)); sinekdoha =
a) pl. kolesa = voz: O. idr., e rotis urbem prospexit V., rotae leves V.; tudi sg.: pedibusve rotāve vincere O., rota Luciferi Tib.
b) = konji: Cynthia fraternis afflata rotis Sil.

2. kolo za mučenje, mučilno kolo (gr. τροχός): Sen. ph., Sen. tr., Ap. idr., in rotam ascendere Ci., radiis rotarum districti pendent V.; poseb. pesn. Iksionovo kolo: V., Tib., Sen. tr. idr., rota orbis Ixionis V. vrteče se Iksionovo kolo.

3. lončarsko kolo, lončarski krog, lončarsko vreteno, lončarski kolovrat: Tib., Cael. idr., rota figuli Sen. ph. ali figularis Pl., currente rotā cur urceus exit? H.

4. valj(ar), valjček, valjec, kolesce, kotač, kotalka, valjčnica, škripec, starejše kolosuk, kolotura: basim subiectis rotis facere Vitr., materias subiectis rotis propellere T., rotarum subiciunt lapsūs V. drseče valje.

5. metaf.
a) sončni (sončev) krog (kolut): rota solis Lucr., Ap.
b) krog, krožni tok (tek), krogotèk (krogoték), kroženje, krožitev: septima rota (v cirkusu) Pr., ubi mille rotam volvēre per annos V. tisočletni krožni tek, rota anni Sen. ph.; pren. spremenljivost, spreminjanje, sprememba, nestalnost, neustaljenost, nestanovitnost, menjava(nje): Amm. idr., rota Fortunae T., Ci., versatur celeri fors levis orbe rotae Tib., versor in amoris rotā Pl., haec in amore rota est Pr.
c) neka morska riba, kolo: Plin.