Franja

v prep.

I. (s tožilnikom)

1. (za izražanje usmerjenosti navznoter) in, a:
priti v hišo entrare in casa
iti v mesto andare in città
zaviti v desno svoltare a destra
vzeti v roko prendere in mano

2. (za izražanje usmerjenosti) in:
udarec v obraz pugno in faccia

3. (za izražanje mesta kakega stanja, lastnosti) in:
rdeč v obraz rosso in viso

4. (za izražanje določenega časa) ○; fino a:
prireditev bo v soboto lo spettacolo si terrà domenica
delati pozno v noč lavorare fino a notte tarda

5. (za izražanje načina) in:
v gosjem redu in fila indiana
igrati v troje suonare in tre

6. (za izražanje namena) in:
dati a najem dare in affitto
večerja v čast gosta cena in onore dell'ospite

7. (za izražanje sredstva) in:
zavit v odejo avvolto nella coperta

8. (za izražanje predmeta, na katerega je usmerjeno dejanje) in, di:
verovati v koga credere in qcn.
zaupati v koga fidarsi di qcn.
biti zaljubljen v sošolko essere innamorato della compagna di classe

9. (za izražanje predmeta prehajanja) in:
pomlad prehaja v poletje la primavera trapassa in estate
preračunati tolarje v evre calcolare il cambio di talleri in euro
razdeliti v dva dela dividere in due parti

10. (za izražanje predmeta, ki pomeni dejanje, stanje) in:
lesti v dolgove impantanarsi nei debiti, indebitarsi
spraviti v red mettere in ordine

11. (za izražanje zveze s celoto) in, a:
to spada v redno delo ciò rientra nel lavoro ordinario
stopiti v stranko aderire a un partito

II. (z mestnikom)

1. (za izražanje mesta znotraj česa) in, a:
ostati v hiši restare a casa, in casa
živeti v mestu vivere in città
bivati v Trstu abitare a Trieste

2. (za izražanje mesta kakega dejanja) in:
zlomiti se v sredini spaccarsi nel mezzo

3. (za izražanje mesta pojmovanega kot sestav, katerega del je kdo ali kaj) in:
biti v vladi essere nel governo
živeti v skupnosti narodov vivere nella comunità delle nazioni

4. (za izražanje področja delovanja) in:
delati v administraciji lavorare nell'amministrazione

5. (za izražanje določenega časa) in, durante; entro:
v času kuge durante la peste
vrniti se v treh mesecih tornare in tre mesi, entro tre mesi
končati v roku finire in tempo

6. (za izražanje okoliščin dejanja) in, con:
iti ven v dežju uscire con la pioggia
reči v jezi dire in un attacco di rabbia

7. (za izražanje načina) in, a, con:
plesati v parih ballare in coppie
ravnati s kom v rokavicah trattare qcn. coi guanti
posneti v barvah ritrarre a colori

8. (za izražanje sredstva) in, con:
pomoč v denarju aiuti in denaro

9. (za izražanje količine) in:
vsega imeti v izobilju avere di tutto in abbondanza

10. (za izražanje stanja) in:
biti v formi essere in forma
čokolada v prahu cioccolato in polvere

11. (za izražanje predmeta, na katerega je dejanje omejeno) in;
zmagati v teku vincere nella corsa
v vsakem pogledu in ogni caso

12. (za izražanje istovetnosti) in:
v vseh ljudeh vidi sovražnike in tutti vede nemici
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
smehljati se v brado ridere dentro di sé
pog. poštevanka mu ne gre v glavo l'abbaco non gli va in testa, non riesce a impararlo
pren. kovati koga v zvezde innalzare qcn. al cielo
pog. v nič devati disprezzare, sottovalutare
pren. v obraz lagati mentire spudoratamente
pog. smejati se komu v pest ridere sotto i baffi di qcn.
pren. v petek in svetek tutti i santi giorni
pren. iti v vas h komu andare a trovare qcn., andare dalla ragazza
pren. iti vase rientrare in sé
evf. biti v letih essere in età avanzata
v resnici in effetti

veiné, e [vene] adjectif žilast, žiličast

marbre rouge veiné de blanc rdeč marmor z belimi žilami
bois masculin veiné žilnat les

vijóličasto adv.
vijoličasto rdeč rosso violaceo, prugna, vinaccia
vijoličasto rdeča barva porpora

vijólično adv. violetto:
vijoličasto rdeč rosso violetto

vineux, euse [vinö, z] adjectif vinoroden; ki ima okus, vonj po vinu; močan (o vinu), bogat z alkoholom, opojen

vin bien vineux zelo močno vino
pêche féminin vineuse breskev z okusom po vinu
rouge vineux vinsko rdeč
odeur vineuse vonj po vinu

vinsk|i (-a, -o) Wein- (kozarec das Weinglas, karta/list die Weinkarte, sod das [Weinfaß] Weinfass, zakon das Weingesetz, cesta die Weinstraße, gorica der Weinberg, krema die Weincreme, lega die Weinlage, pena der Weinschaum, pokušina die Weinprobe, die Weinverkostung, die Weinprüfung, steklenica die Weinflasche)
vinsko kisel weinsauer
vinsko rdeč weinrot

vínsko adv.
vinsko rdeč rosso vino

visage [vizaž] masculin obraz, obličje, izraz obraza; figuré videz, zunanjost, slika

à visage découvert brez maske
visage de bois bedast obraz
visage pâle bledoličnik
avoir bon visage biti zdravih lic
changer de visage barvo spremeniti, bled ali rdeč postati
se composer le visage prikrivati svoja čustva
être incapable de mettre un nom sur un visage ne se moči spomniti imena neke osebe
faire bon visage à quelqu'un biti prijazen s kom
tourner visage obrniti se
trouver visage de bois najti vrata zaprta, nikogar ne dobiti doma
ça se voit comme le nez au milieu du visage to leži na dlani
frapper quelqu'un au visage dati klofuto komu

zamolklo matt (črn mattschwarz, moder mattblau, rdeč mattrot, zelen mattgrün)

zeigen (sich se) kazati; pokazati; (darstellen) prikazati, prikazovati; Ampel: biti (rot zeigen biti rdeč); (gerichtet sein) nach unten/oben usw.: biti obrnjen (navzdol, navzgor ...); es jemandem zeigen figurativ že pokazati (komu), posvetiti komu; es zeigte sich, [daß...] dass... izkazalo se je, da ...; mit dem Finger zeigen auf figurativ kazati s prstom na

zgór zgôraj above; (v zgodnjem nadstropju) upstairs

zgór, zgôraj imenovan above-named
zgór, zgôraj naveden above-quoted, above-cited
zgór, zgôraj omenjen abovementioned
kot zgór, zgôraj omenjeno as mentioned above, as above
modro nebo zgór, zgôraj the blue sky above
rdeč zgór, zgôraj in črn spodaj red above and black below
svarilo od zgór, zgôraj a warning from above

žamet samostalnik
(tkanina) ▸ bársony

αἱματηρός 3 in 2 (αἷμα) krvav, okrvavljen; krvaveč; στόνος tožba (tarnanje) radi krvave rane; φλόξ kakor kri rdeč.

αἱματόεις 3 (αἷμα) 1. krvav, krvaveč, rdeč kakor kri. 2. πόλεμος pogubna.

αἱματώδης 2 (εἶδος) krvav, rdeč kakor kri, s krvjo zalit.

ἐ protheticum [cf. ἀ-, ὀ-, n. pr. ἐ-ρυθρός, prim. slov. rdeč, nem. rot, lat. ruber] stoji pred λ, ρ in ϝ; ἐ-λαχύς, ἐ-είκοσι.

ἐρεύθω [Et. ἐρυθρός, lat. ruber (iz rudh-ro-s), slov. rdeti se, rdeč, nem. rot. – Obl. ep. aor. ἔρευσα] rdečim, γαῖαν αἵματι (o)krvavim; med. rdečim se.

ἐρυθρός 3 rdeč, Ἐρυθρὴ θάλασσα ἡ Rdeče morje, Indijsko morje s perzijskim in arabskim zalivom.

καρύκινος 3 rdeč kakor kri, temnordeč.

οἶν-οψ, οπος, ὁ, ἡ, ep. οἰν-ωπός 3 in 2, poet. οἰν-ώψ, ῶπος, ὁ, ἡ (ὄπωπα) 1. vzhičen, navdušen. 2. iste barve kot vino, rdeč (rumen) kot vino, temnordeč, temen, temnozelen (grm).