Franja

battant, e [batɑ̃, t] adjectif udarjajoč, bijoč

à trois heures battantes točno ob treh
pluie féminin battante močan dež, ploha
le cœur battant z močnó bijočim srcem
porte féminin battante vrata, ki se sama zapirajo
(familier) (tout) battant neuf, neuve popolnoma, čisto nov, nova
tambour masculin battant ob zvokih bobna, figuré živahno, odločno; strogo
mener quelqu'un tambour battant strogo s kom ravnati, držati ga trdno na vajetih

bedside [bédsaid] samostalnik
okolica postelje

bedside manner nega bolnika
to have a good bedside manner znati dobro ravnati z bolnikom
to sit (ali be) at (ali by) s.o.'s bedside negovati bolnika
bedside lamp posteljna svetilka
bedside table posteljna mizica

behave [bihéiv] neprehodni glagol & povratni glagol
vesti se, obnašati se; delovati (stroj)

behave yourself! bodi spodoben!
to behave towards s.o. dobro s kom ravnati
to behave well dobro delovati (stroj)
well-behaved lepega vedenja

bestimmen

1. določiti, določati (an po, zu za), näher bestimmen precizirati, (feststellen) ugotavljati, ugotoviti

2. (entscheiden) bestimmen über odločati o

3. sich nach etwas bestimmen ravnati se po (čem)

4. bestimmen zu jemanden pripraviti (koga) (da nekaj stori), pregovoriti; sich von etwas bestimmen lassen biti pod vplivom (česa)

bite at neprehodni glagol
ugrizniti, zgrabiti

to bite one's thumb at s.o. zaničljivo s kom ravnati

brezúmen unreasonable; contrary to reason; foolish, crazy; absurd; (ves iz sebe) distracted, out of one's mind; frantic; mad as a March hare

brezumno ravnati to work frantically

brȏd brȍda m, mest. na bròdu, mn. bròdovi
1. ladja: ratni, ribarski, trgovački, putnički, školski, obalni, svemirski, vasioni, vasionski, kozmički brod; brod svjetionik; kuda brod, tu i barka ravnati se je treba po večini
2. cerkvena ladja: srednji brod i dva bočna -a bazilike
3. brod, plitvina: preći preko rijeke na brodu; Timok se obično gazi na -ovima, a ima i mostova preko njega
4. brod, plovilo: -om se prevesti preko Drine
5. ribolovno mesto v jezeru

brûle-pourpoint [-purpwɛ̃]

à brûle-pourpoint naravnost v obraz, iznenada, meni nič tebi nič, brezobzirno
y aller, dire brûle-pourpoint brezobzirno ravnati, reči

brush¹ [brʌš] samostalnik
krtača, ščetka, čopič, metlica; lisičji rep; grmičje, goščava, dračje; oplaz, pretep, praska, spopad
figurativno slikar, slikarstvo

at a brush, at the first brush v prvem zamahu
to give s.o. a brush grdo s kom ravnati, tepsti ga
tarred with the same brush enak, prav tak
to give it another brush še enkrat obdelati, izdelati
to give s.o. a brush-down okrtačiti koga

calcio¹ m (pl. -ci)

1. brca:
prendere a calci qcn. koga obrcati
mandare via a calci qcn. pren. koga surovo napoditi
dare un calcio a qcn., trattare qcn. a calci pren. surovo ravnati s kom
dare un calcio a qcs. pren. kaj zavrniti, čemu se odreči
dare dei calci alla greppia pren. dobroto poplačati z žaljivkami
questi argomenti fanno a calci ti argumenti se bijejo med sabo

2. šport nogomet:
calcio americano ameriški rugby

3. šport strel:
calcio di punizione kazenski strel
calcio di rigore enajstmetrovka
calcio d'angolo kot

calcolo m

1. račun:
calcolo algebrico algebrski račun
calcolo differenziale diferencialni račun
calcolo infinitesimale infinitezimalni račun
calcolo delle probabilità verjetnostni račun
macchine da calcolo računski stroji

2. računstvo, matematika:
saper fare di calcolo znati računati

3. pren. ocena, račun:
calcolo approssimativo približni račun
calcolo preventivo predračun
far calcolo su qcn., qcs. pren. računati na koga, s kom, na kaj, s čim; ekst. domneva, predvidevanje:
i tuoi calcoli sono assurdi tvoje domneve so nesmiselne
agire con, per calcolo ravnati preračunljivo
far bene, male i propri calcoli pren. dobro, slabo preračunati

4. med. kamen:
calcolo biliare žolčni kamen
calcolo renale ledvični kamen

caldo

A) agg.

1. topel, vroč:
clima caldo vroče podnebje
stagione calda topli letni čas
animali a sangue caldo pog. toplokrvne živali

2. pren. vroč, strasten, ognjevit; prisrčen:
ha un temperamento caldo je strastne nravi
essere una testa calda pren. biti zaletav
avere il sangue caldo biti vročekrven, razburljiv
a sangue caldo pren. razburjeno, razvneto
ci accolsero con calda simpatia prisrčno so nas sprejeli
pigliarsela calda biti zaskrbljen, vznemiriti se, razvneti se
dare una calda e una fredda sporočiti najprej dobro, potem pa slabo novico

3. topel; pren. svež, najnovejši:
pane caldo topel kruh
notizie calde najnovejše vesti

4. ekst. topel (barva, glas):
un giallo caldo toplo rumenilo
una voce calda topel glas

5. pren. vroč:
zona calda vroče področje; ekst.
telefono caldo rdeči telefon

B) m

1. toplota, vročina:
il tuo cappotto tiene molto caldo tvoj plašč je zelo topel
oggi è, fa caldo danes je toplo
lavorare a caldo vroče obdelovati
tenere in caldo un piatto držati jed na toplem
tenere qcn. in caldo pren. z nekom obzirno ravnati, ne ugoditi komu takoj
tenere qcs. in caldo pren. dati zadevo začasno na stran
ho caldo vroče mi je
non vedo ora che arrivi il caldo komaj čakam, da pride poletje
prendi qualcosa di caldo dopo il viaggio po potovanju použij kaj toplega

2. pren. vroča želja, zanos, žar:
nel caldo del discorso v zanosu debate
non mi fa né caldo né freddo mi je prav vseeno
essere in caldo pren. goniti se (živali)

3.
a caldo pren. neposredno (po):
chiedere un'impressione a caldo vprašati za vtis neposredno po dogodku

calma ženski spol brezvetrje, (morska) tišina, mir; flegma, nebrižnost; zastajanje, zastoj, mirovanje

con toda calma čisto mirno
proceder con calma ravnati z mirno preudarnostjo
estar, quedar en calma biti, ostati miren
gran calma, señal de agua tihe vode globoko dero
calma chicha, calma muerta popolno brezvetrje z dušečo vročino; lenost, brezdelnost

calzare² mzlasti pl. knjižno škorenj, čevelj:
andare coi calzari di piombo pren. ravnati zelo preudarno, previdno

camino moški spol pot, (deželna) cesta; potovanje, hoja

camino de Madrid na poti v Madrid
camino carretero, camino carril kolovozna pot
camino de herradura jezdna pot
de hierro železnica
camino hondo soteska
camino real glavna cesta
camino de ruedas kolovozna pot
camino trillado shojena pot; stara navada, zastarela razvada
camino vecinal občinska, vaška pot
abrir camino pot utreti; prinesti rešitev
cerrar el camino zapreti pot
echar por un camino pot ubrati
entrar (meter) a uno por camino koga k pameti spraviti
ir (ser) fuera de camino motiti se, nepremišljeno ravnati
llevar camino biti pravilen, imeti svoj vzrok; imeti videz
ponerse en camino iti (kreniti) na pot
romper el camino iti na čelu, začeti pohod
salir al camino priti komu naproti
tomar un camino ubrati pot, iti po poti
de camino spotoma, mimogrede
a medio camino na pol pota
por el camino spotoma, med potjo

camminare v. intr. (pres. cammino)

1. hoditi, iti:
camminare adagio iti počasi
camminare in fretta hiteti, iti naglo
camminare curvo iti sklonjen
cammina, cammina po dolgi hoji (v pravljicah)
camminare sui trampoli pren. negotovo iti, napredovati
camminare sulle uova pren. pog. hoditi kakor po jajcih
camminare sul sicuro pren. ravnati previdno
camminare diritto pren. ravnati pošteno

2. iti, teči (vozila, stroji ipd.):
la mia auto non cammina più moj avto ne gre več
dopo la caduta l'orologio non camminava più potem ko mi je ura padla na tla, se je ustavila

3. pren. razviti, razvijati se; napredovati:
gli affari camminano posli napredujejo

capo

A) m

1. glava:
avere mal di capo imeti glavobol
battere il capo contro il muro pren. lotiti se nemogočega
non sapere dove battere il capo pren. ne vedeti, kam se obrniti
chinare, abbassare, piegare il capo pren. vdati se, ubogati, pokoriti se
alzare il capo pren. upreti se
grattarsi il capo praskati se po glavi (iz zadrege)
fra capo e collo pren. iznenada
prendere una lavata di capo pren. biti grajan
non avere né capo né coda pren. ne imeti ne repa ne glave
dar di capo in pren. naleteti na

2. pren. glava, um, pamet:
rompersi il capo razbijati si glavo
mettersi in capo qcs. kaj si vtepsti v glavo
passare per il capo rojiti po glavi, pomisliti
capo scarico lahkomiselnež
fare le cose col capo nel sacco nepremišljeno ravnati, delati
avere il capo nei piedi biti raztresen

3. poglavar, šef, vodja, načelnik:
il capo della famiglia družinski poglavar, glava družine
il capo di un reparto vodja oddelka
qui il capo sono io! tukaj ukazujem jaz!
capo dello Stato šef države
capo di Stato Maggiore voj. načelnik glavnega štaba
essere a capo poveljevati, voditi
comandante in capo vrhovni poveljnik

4. glava, vodja:
il capo dei rivoltosi vodja upornikov

5. ekst. pren. glava:
capo di bestiame glava živine

6. glava (najvišji del):
il capo di una colonna vrh stebra
a capo del letto ob posteljnem zglavju
il capo di una corda konec vrvi
andò fino all'altro capo del paese šel je do drugega konca vasi
in capo al mondo pren. na koncu sveta

7. začetek; zaključek:
cominciare da capo začeti znova
andare a capo pisati v novi vrsti
in capo a un mese, a un anno čez mesec, leto dni
venire a capo di qcs. kaj rešiti, končati

8. glava, glavica (predmeta, rastline):
il capo di un chiodo glava žeblja
il capo dell'aglio glavica česna

9. kos:
capo di biancheria, di vestiario kos perila, oblačila
riferire qcs. per sommi capi o čem poročati na kratko

10. geogr. rt:
capo di Buona Speranza rt Dobre nade
PREGOVORI: cosa fatta capo ha preg. kar je, je

B) agg. invar. glavni:
redattore capo glavni urednik
ingegnere capo glavni inženir

carro m

1. voz:
mettere il carro innanzi ai buoi pren. prenagliti se, zaletavo ravnati
essere l'ultima ruota del carro pren. biti peto kolo

2. poln voz (vsebina)

3.
carro armato voj. tank
carro ferroviario železn. tovorni vagon
carro marsupio železn. dvonadstropni vagon (za prevoz vozil)
carro matto tovorni voz (za težke tovore, brez stranic)
carro funebre mrliško vozilo, furgon
carro attrezzi avto vozilo za avtovleko

4.
Gran Carro, Piccolo Carro astr. pog. Veliki, Mali voz

casser [kɑse] verbe transitif razbiti, zlomiti, polomiti, razdreti, pokvariti; raztrgati; juridique razveljaviti, ovreči (sodbo, odločbo, poroko, testament); militaire degradirati; odpustiti (iz službe), odstaviti (un fonctionnaire visokega uradnika); verbe intransitif razbiti se, zlomiti se, raztrgati se (nit)

le verre a cassé en tombant kozarec se je razbil pri padcu
se casser zlomiti se, familier utruditi se, (oseba) star, slaboten, betežen postati
à tout casser nepremišljeno, predrzno, noró
un film à tout casser izreden film
conduire sa voiture à tout casser voziti avto z vso brzino
ça coûtera 200 francs, à tout casser to bo stalo kvečjemu, največ 200 frankov
casser une assiette, un verre, une vitre razbiti krožnik, kozarec, šipo
casser du bois (aéronautique, familier) poškodovati se, razbiti se
casser bras et jambes à quelqu'un (familier) popolnoma koga uničiti
se casser le cou, la figure, la gueule, la tête (populaire) vrat si zlomiti, pasti; doživeti nezgodo, nesrečo
casser la croûte jesti, prigrizniti, malicati
se casser les dents sur quelque chose polomiti si zobe na čem
casser la figure, la gueule à quelqu'un (familier) koga na pol pobiti, pretepsti
casser aux gages odpustiti (iz službe)
casser de son grade degradirati
se casser la jambe zlomiti si nogo
casser le morceau (figuré) priznati
casser le morale demoralizirati
se casser le nez pasti na nos, slabo naleteti, spodleteti
se casser le nez à la porte de quelqu'un nikogar ne najti doma; biti odklonjen, zavrnjen
casser les oreilles à quelqu'un na ušesa komu trobiti, oglušiti koga
il en payera les pots cassés moral bo povrniti škodo
casser les pieds à quelqu'un nadlegovati, dolgočasiti koga
casser sa pipe (familier) umreti
casser les prix nenadoma znižati cene
son ressort est cassé on nima nobene volje več
casser du sucre sur le dos de quelqu'un obrekovati koga
casser la tête à quelqu'un (familier) oglušiti, utruditi, omamiti, zmesti, nadlegovati koga
se casser la tête beliti si glavo
se casser la tête contre les murs glavo si ob zid razbijati, figuré obupati, izgubiti vsako upanje, popolnoma obupati
casser les vitres razbiti šipe, figuré ravnati brezobzirno, naravnost povedati svoje mnenje, napraviti škandal
se casser les yeux (familier) oči si (po)kvariti
ne rien se casser (familier) ne si dajati veliko truda, ne se pretegniti
ça ne se casse rien (populaire) to ni nič posebnega
tu nous la, les casses dolgočasiš nas!
il faut casser le noyau pour avoir l'amande, on ne fait pas d'omelette sans casser d'œufs vsaka šola nekaj stane, brez dela ni jela
qui casse les verres les paye kdor povzroči škodo, jo mora tudi plačati
tout passe, tout lasse, tout casse (proverbe) vsake stvari je enkrat konec

cautēla f previdnost, opreznost:
procedere con cautela ravnati previdno