-
ὀρθός 3 [Et. iz ϝορθϝός, kor. weredh, rasti, slov. rod, rana (ura) (iz rōd-na), rastem iz orst-, ordh-t-; lat. ar-duus, arbor] 1. pokončen, pokoncu stoječ, navpičen; τρίχες ὀρθαὶ ἔσταν lasje so stopili pokoncu (so se naježili), οὖς ὀρθὸν ἵστημι nastavljam uho, strižem z ušesi, ἐξ ὀμμάτων ὀρθῶν, ὄμμασιν ὀρθοῖς z odprtimi očmi, s smelim pogledom, odkrito. 2. raven, naravnost ὁδός, ὀρθὴν (ὁδόν) naravnost, ravnim potom, δι' ὀρθῆς ravnim potom, srečno. 3. a) nepoškodovan, popoln, srečen, ἐς ὀρθὸν ἵσταμαι sem v srečnih razmerah; b) pravi, resničen λόγος, ἔπος, pravičen; τὸ ὀρθόν, τὰ ὀρθά pravica, resnica; ὀρθῷ λόγῳ v resnici, ἐς ὀρθὸν ἐκφέρω μαντεύματα uresničim, izvršim, δίκης ἐς ὀρθὸν φωνέω resnično. 4. adv. ὀρθῶς = κατὰ τὸ ὀρθόν na pravi način φιλομαθεῖς, prav, primerno, pravično, resnično δικάζω.
-
οὐλή, ἡ [Et. iz ϝολνα, lat. volnus, eris] (zaceljena) rana, brazgotina.
-
πληγή, ἡ, dor. πλᾱγά, ἡ πλῆγμα, ατος, τό poet. (πλήσσω) 1. NT udar(ec), sunek. 2. rana. 3. pretep. 4. NT nesreča, nezgoda, šiba božja, kazen, Διός strela, blisk, grom.
-
στίγμα, ατος, τό (στίζω) vbod(ljaj), pika, vžgano sramotno znamenje, madež; NT rana.
-
σφαγή, ἡ (σφάζω) 1. klanje, žrtvovanje, umor, uboj, poboj. 2. a) smrtna rana; b) grlo, goltanec (mesto, kjer se je žival zaklala).
-
τομάω (τομή) potrebujem prereza; πῆμα τομῶν rana, ki se mora izrezati.
-
τομή, ἡ, dor. τομᾱ́ (τέμνω) 1. izrezovanje, žaganje; rez, urez, udar(ec), rana. 2. sečna (obsekana) plošča, rkelj, štor, konec bruna δοκῶν; τομὴν τέμνω povzročim razkol.
-
τραῦμα, ατος, τό, ion. τρῶμα (τιτρώσκω) 1. rana, poškodba, razpoka, luknja, skozi katero sili voda v ladjo. 2. izguba, poraz, polom.
-
τύπος, ὁ (τύπτω) 1. udar(ec), mah, sunek. 2. a) vtisk, odtisk, sled, znamenje, rana τῶν ἥλων NT:; b) podoba (izdolbena ali izrezana), kip, soha, malik NT. 3. a) kov, vtisk, znak, oblika, lastnost, svojstvo, kakovost, bistvo, vsebina NT; b) obris, načrt, očrt, kratek opis, οἱ τύποι poteze, črte, τύπῳ v glavnih potezah, v obrisu, ὡς τύπῳ φράσαι da na kratko povem ali opišem; c) zgled, vzor, primer NT, κατὰ τὸν τύπον po zgledu NT.
-
ὠτειλή, ἡ [Et. iz ὀ-ϝα-τειλή, kor. wen, nem. Wunde, wund (got. win-nan = (bolečine) trpeti)] rana; brazgotina, zarastek.
-
жечь žgati; (pren.) peči, skeleti;
ж. кирпичи žgati opeko;
рана жжёт rana skeli;
перец жжёт poper peče;
-
живой živ, živahen; izrazit; pravi; močan;
живое предание ustno izročilo;
живая рана odprta rana;
живая обида huda žalitev;
ж. товар belo blago;
ж. инвентарь živina;
живым духом takoj, pri priči;
живая изгородь živa meja;
ж. ум bister um;
живое сходство presenetljiva podobnost;
шить на живую нитку (руку) na hitro, povrh;
ни жив, ни мёртв na pol mrtev
-
закрываться, закрыться zapirati se, zapreti se; pokri(va)ti se;
pана закрылась rana se je zacelila
-
зарастать, зарасти zaraščati se, zarasti se;
рана зарастает rana se celi;
з. мохом podivjati, zapustiti se
-
затягивать, затягнуть zategovati, zategniti; potegniti kam; prikri(va)ti; zavlačevati, (za)vleči, vleči na dolgo; pritrjevati, pritrditi (vijak);
рану затягивает (brezos.) rana se že celi;
нёбо затягивает тучами oblači se;
з. песню (gov.) zapeti pesem;
-
колотый
1.
к. лёд (сахар) led (sladkor) v kosih; nacepljen, razsekan (drva);
2.
тая рана vbodna rana
-
огнестрельное оружие strelno orožje;
огнестрельная рана rana od strelnega orožja
-
саднить odirati do krvi (kožo);
саднит в горле (brezos.) praska v grlu;
саднит рана rana srbi