темноватый potemnel, precej temen
хитренький precej prekanjen, premeten
худенький shujšan, precej mršav
ablūdō -ere ne ujemati se v tonu glasu; le pesn. pren. razlikovati se: haec a te non multum abludit imago H. precej ti je podobna.
accōzzo m mešanje, mešanica:
un accozzo assai discutibile di colori precej vprašljiva mešanica barv
acto moški spol dejanje, delo; sestavek (šolska vaja); listina; javna slovesnost
estar en acto (de) moči (pomagati)
en acto de zaradi
en el acto pri samem dejanju
en el acto de morir ob smrtni uri
acto (carnal) spolni akt
acto continuo, acto seguido takoj, nemudoma, précej
drama (ali comedia) de un acto enodejanka
quedarse en el acto nenadoma umreti
hacer acto de presencia prisoten biti
adolēscō1 (adulēscō) -ere, adolēvī, adultum (ad in alēscere, ki je incoh. glag. alere; gl. alō)
I.
1. dorasti (doraščati), zrasti: (Romulus) ut adoleverit Ci.; beluae ad immobilem magnitudinem adolescunt Plin.; s samim acc.: ter senos proles adoleverat annos O.; o rastlinah: ramos ... adolescere cernit O., adolesse (gl. opombo) segetes O., quae (herbescens viriditas) sensim adulescit Ci., sata ... solitam in speciem adolevere T.; pren. dospeti do godnosti: cum primum adolevit aetas L. ali loquaces ... vitet, simul atque adoleverit aetas H., mox cum matura adolevit aetas V., ver donec adolesceret T.
2. pren. rasti, narasti (naraščati), okrepiti se, na moči pridobi(va)ti: adolescens in maius Plin. (o Nilu), luna adolescens (naspr. decedens) Gell. rastoči mesec; postquam res publ. adolevit S., res Persarum brevi adolevit S., inter bonas artes ingenium brevi adolevit S. je dozorel, quae (ratio) cum adolevit ..., nominatur rite sapientia Ci., postquam virtus adolevit annis O., adolescebat interea lex maiestatis T.
— II. prirasti (priraščati): coria ... quasi glutino adolescebant S. fr. — od tod
1. pt. pr. adolēscēns (pravilneje adulēscēns) -entis
a) kot adj. z abl. sg. -ī, gen. pl. -ium doraščajoč, mlad, mladosten: homo adulescens Pl., Ci., T., homines adulescentes S., oppido adulescens L., admodum adulescens Ci., filia adul. Ci., cum duobus adulescentibus filiis Ci., adulescentior Academia Ci.
b) kot subst. z abl. sg. -e, gen. pl. -ium, pri Pl. tudi -um α) masc. mladenič = mlad človek (od 14. do 30. leta), tudi = mlad, krepak mož (približno do 45. leta): Kom., C., L. idr., puer sive iam adulescens Cl., adulescens vel puer potius Ci., bella gerebat ut adulescens, cum plane grandis esset Ci., defendi rem. publ. adulescens, non deseram senex Ci.; pri razločevanju istoimenskih oseb = mladi, mlajši: mittit Brutum adulescentem C., id cum animadvertisset P. Crassus adulescens C. β) fem. deklica, devica, mlada žena: optuma Ter.
2. adj. pt. pf. adultus 3
a) dorasel, odrasel, vzrasel (o človeku, živalih, rastlinah idr.): virgo L., H., virgines Ci., Cu., Suet., liberi Suet., apum fetus adulti V., adultiores pulli hirundinum Plin., adultae vitium propagines H., ad. crinis Stat.; subst. masc. pl. adulti odrasli: Ci. fr., Plin.
b) pren. α) o času pozen: adulta aetate filius Ci. že (precej) v moški dobi, puer aetate adulta Ci. ali privignus adulta aetate S. precej dorasel, ad. nox T., Amm. pozna, tako tudi ad. aestas S. fr., T., ad. sol Sen. tr., Petr. poet. β) okrepljen, močan, (politično) močan: Athenae Ci., adulta rei publ. pestis Ci. (o Katilini), res nondum adultae L., nondum adulta seditio, coniuratio, Parthi nondum adulti T. γ) (duševno) okrepljen, razvit: populus adultus iam paene Ci., ad. eloquentia T.
Opomba: Pf. adoluī Varr. ap. Prisc.; sinkop. inf. pf. act. adolēsse (= adolēvisse) O.
akrobatsko prislov
1. (o telesnih spretnostih) ▸ akrobatikusan, kontrastivno zanimivo ▸ akrobata módjára, kontrastivno zanimivo ▸ akrobatikus ügyességgel
Ulica je bila polna ljudi, ki so akrobatsko skakali čez avtomobile. ▸ Az utca tele volt az autókon akrobata módjára átugráló emberekkel.
Palica se je skoraj prelomila, ko se je riba akrobatsko pognala proč in za sabo povlekla več metrov ribiške vrvice. ▸ A bot majdnem eltört, amikor a hal akrobatikus ügyességgel félresiklott, több méternyi horgászzsinórt húzva maga után.
Eden izmed mladih vlomilcev je policistom celo sam precej olajšal delo, saj mu je na bližnji travi zdrsnilo in je akrobatsko padel. ▸ Az egyik fiatal betörő még azzal is eléggé megkönnyítette a rendőrök dolgát, hogy megcsúszott, és ahogy elvágódott a közeli gyepen, az akrobatamutatványnak is beillett.
2. (o akrobatiki ali akrobatih) ▸ akrobatikusan
Akrobatsko zahteven cirkus zahteva tudi športnike, zato se jih lahko že nekaj med njimi pohvali z odličji z olimpijskih iger, recimo v gimnastiki ter celo v sinhronem plavanju. ▸ A nehéz akrobatikus mutatványokat felvonultató cirkuszban sportolókra is szükség van, ezért közülük már többen is büszkélkedhetnek olimpiai érmekkel, amit például tornában, sőt szinkronúszásban kaptak.
3. (o mentalni spretnosti) kontrastivno zanimivo ▸ akrobata módjára
Akrobatsko se bom izognil vprašanju. ▸ Akrobata módjára fogok kitérni a kérdés elől.
albus 3
1. bel (toda brez leska, naspr. ater; candidus = bleščeče bel, svetlo bel, naspr. niger): alba discernere et atra non posse Ci., alb. color Ci., dentes V., equi L., V., Suet. belci, beli konji, quadrigae Plin., bos, capra L., sulphureā Nar albus aquā V. belo se peneči, parma V. še bel (= še neokrušen) ščit, ščit brez vrezanih podob, opus Vitr. bela štukatura, tectorium Col. mavčni omet, cement, vestes O., Cu.; od tod pesn. met.
a) belo oblečen: mirator cunni albi H. belo oblečenih gospa (matrone so namreč nosile belo stolo, osvobojenke pa temnobarvno ali pisano).
b) (s kredo) pobeljen: nuper in hanc urbem pedibus qui venerat albis Iuv. = kot suženj (sužnje so postavili naprodaj nage s pobeljenimi nogami). preg.: albis dentibus deridere aliquem Pl. zasramovati koga s tako glasnim smehom, da se vidijo (beli) zobje = zelo zasmehovati ga; ignorare ali nescire, utrum albus an ater aliquis sit = prav nič ne poznati koga: Q., Ap., nil nimium studeo, Caesar, tibi velle placere, nec scire, utrum sis albus an ater homo Cat., vide, quam te amarit is, qui albus aterne fuerit ignoras Ci., podobno: unde illa scivit, niger an albus nascerer? Ph. od kod me je poznala tako natanko?, aliquem equis praecurrere albis H. precej prehiteti (prekositi) koga (belce so imeli za najhitrejše konje), prim.: nam si huic occasioni tempus sese supterduxerit, numquam edepol quadrigis albis indipiscet postea Pl.; alba avis Ci. ep. bela ptica, bela vrana = nekaj zelo redkega, prim.: corvo rarior albo Iuv.; albae gallinae filius Iuv. „sin bele kokoši“ = „srečnik“ (ker so bele kokoši bolj redke); albā lineā signare Luc. ap. Non., Gell. na beli tabli napraviti belo črto = ne ločiti (razlikovati) česa; albo rete aliena oppugnare bona Pl. z belo (torej manj vidno) mrežo omreževati; album calculum adicere alicui rei Plin. iun. odobriti kaj (gl. calculus). Occ.
a) siv: Pl., Pers., plumbum C., Lucr., Plin. kositer (cin), aes Plin., barba Pl., coma O., capilli Tib., Pr., asinus Q.
b) bled: corpore albo Pl., aquosus albo corpore languor H. (o vodenici), turgidus... albo ventre Pers., albus ora inficit pallor H., urbanis albus in officiis (od uradnih skrbi) Mart.
2. svetel (o zvezdah): sol Enn. ap. Ci., iubar Enn. ap. Prisc., Lucifer O., luces Mart.
3. met. jasneč, vedreč, jasen: Iapyx, Notus H. (ker razganjata oblake); dober, ugoden: alba stella (Dioskurov) H., per me sint omnia protinus alba Pers.; preg.: genius albus et ater H. dobri in zli. — Od tod subst.
1. alba -ae, f
a) (sc. vestis) bela obleka: in albis Vulg. v prazničnih oblačilih, v praznični obleki (naspr. in nigris).
b) (sc. gemma) bel biser: Lamp.
2. album -ī, n
a) belina, beljava, belo: (bos) maculis insignis et albo (= maculis albis insignis) V. lisasta krava, liska, sparsae pelles albo V. belo pikčaste, belo pisane, purpureum diadema distinctum albo Cu., album oculi, nav. oculorum Cels. belo v očeh, toda album in oculo est Col. bela pega (kot bolezen) = albugo oculi; album ovi Cels., Plin. beljak.
b) bela barva: columnas albo polire L. (po)beliti, ne cui album in vestimentum addere petitionis liceret causā L. oblačilo z belo kredo (o)čistiti.
c) bela (s sadro prevlečena) deska (tabla) za razglase: multitudinem suorum in album indere Luc., fastos (koledar) circa forum in albo proposuit L.; poseb. α) = annales maximi, bela deska, na katero je pontifex maximus zapisoval dogodke vsakega leta: res omnes singulorum annorum mandabat litteris pontifex maximus efferebatque in album et proponebat tabulam domi, potestas ut esset populo cognoscendi Ci., omnia pontificem in album relata proponere in publico iubet L. β) album (praetoris) deska, na kateri je pretor ob nastopu službe oznanil svoj letni edikt (= razglas načel, po katerih je nameraval soditi): G., Ulp. (Dig.), pa tudi deska za začasne pretorjeve odredbe: Paul. (Dig.); od tod ad album sedentes Sen. ph. = preučevalci pretorskih ediktov, poznavalci pravnih besedil, pravniki, se ad album ac rubricas transferre Q. dobesedno znanje besedil pretorskih ediktov in zakonov državljanskega prava imeti za edino nalogo pravnikov, alicui ex albo iudicium reddere Vell. po pretorskem ediktu soditi; occ. zapisek, imenik:
a) album senatorium imenik senatorjev, od Avgustovega časa naprej postavljen javno na ogled; iz njega so takoj izbrisali vsakega senatorja, ki je odstopil ali bil izključen: Apidium ex albo senatorio erasit T.
b) album (iudicum) imenik sodnikov (porotnikov): Sen. ph., splendidum virum... albo iudicum erasit Suet.; šalj.: non eras in hoc albo (sc. iudicum) Plin.
c) album decurionum imenik dekurionov (v municipijih): Dig., Ulp. (Dig.).
č) album profitentium citharoedorum imenik kitaredov, ki so hoteli javno nastopiti: Suet.
Opomba: Superl. albissimus: Cass.