Franja

run^*2 [rʌn] neprehodni glagol & prehodni glagol

I. neprehodni glagol

1.
teči, tekati, drveti, dirkati, udeležiti se dirke; voziti, hiteti, podvizati se; bežati, pobegniti, umakniti se (from od)
popihati jo, pobrisati jo; navaliti, jurišati (at, on na)
hitro potovati, voziti se, pluti, redno voziti, vzdrževati promet; potegovati se (for za)
biti kandidat, kandidirati; hitro, naglo se širiti (novica, ogenj); (o času) poteči, preteči, miniti, bežati; trajati, teči, vršiti se (šola, pouk)

to run amok (amuck) pobesneti, letati kot nor, izgubiti popolnoma oblast nad seboj
to run for it, to cut and run pogovorno popihati jo, zbežati
to run foul of trčiti z
to run to help hiteti na pomoč
to run with the hare and hunt with the hounds figurativno skušati biti v dobrih odnosih z dvema nasprotnima si strankama
this idea keeps running through my head ta ideja mi ne gre iz glave
run for your lives! reši se, kdor se more!
to run for luck ameriško poskusiti kaj na slepo srečo
to run mad zblazneti, znoreti
to run to meet s.o. teči komu naproti
to run to meet one's troubles figurativno vnaprej si delati skrbi
the news ran like wildfire novica se je širila kot blisk
to run for an office potegovati se, konkurirati, biti kandidat, kandidirati za neko službeno mesto (službo)
he who runs may read it figurativno na prvi pogled se to vidi, to se da brez težave razumeti
school runs from 8 to 12 šola (pouk) traja od 8 do 12
a thought ran through my head misel mi je šinila v glavo
to run from one topic to another skakati z ene téme na drugo
time runs fast čas beži, hitro teče
this train is running every hour ta vlak vozi vsako uro
to run on the wheels figurativno gladko iti

2.
vrteti se, obračati se (on okoli)
premikati se, kretati se, gibati se, kotaliti se, jadrati; (o stroju) delovati, biti v pogonu, obratovati, funkcionirati; (o tovarni itd.) biti odprt, delati; (o denarju) biti v obtoku, v prometu; (o vodi) teči, razliti se, izlivati se; (o morju) valovati; segati, raztezati se, razprostirati se; (o rastlinah) bujno rasti, pognati, iti v cvet, hitro se razmnoževati; (o menici) imeti rok veljave, teči, veljati; (o cenah) držati se
pravno ostati v veljavi
gledališče biti na sporedu, uprizarjati se, predstavljati se, predvajati se, igrati se, dajati se; (o barvah) razlivati se, puščati barvo; (o očeh, nosu, rani) solziti se, cureti, kapati, gnojiti se; (o kovinah) taliti se; (o ledu) (raz)topiti se, kopneti; (o besedilu) glasiti se; (s pridevnikom) postati, nastati, biti

running ice topeči se led
three days running tri dni zaporedoma
the bill has three months to run menica ima rok treh mesecev
my blood ran cold figurativno kri mi je poledenela v žilah
it runs in his blood to mu je v krvi
he is running with blood kri ga je oblila
the colour runs in the washing barva pušča pri pranju
the course runs at par tečaj (kurz) je (stoji) al pari
to run dry posušiti se; biti prazen; figurativno onemoči, biti izčrpan
eyes run oči se solzijo
my face runs with sweat pot mi teče po obrazu
it runs in the family to je v družini
to run to fat (z)rediti se, postati debel
the feelings are running high duhovi so razburjeni
the garden runs east vrt sega, se razteza proti vzhodu
to run high dvigati se, rasti
to run hot postati vroč, segreti se
the lease runs for ten years zakupna pogodba teče, velja deset let
that makes my mouth run sline se mi pocede ob tem
my nose runs iz nosa mi teče
oats run 40 pounds the bushel cena za oves je 40 funtov bušel
to run riot (s)puntati se, upreti se; podivjati, pobesneti, (o rastlinah) bujno se razrasti
to run round in cercles figurativno kazati veliko aktivnost, a malo uspeha
the salade runs to seed solata gre v cvetje
sea runs high morje je razburkano
that runs to sentiment to sega, gre človeku do srca
we ran short of coal premog nam je pošel, zmanjkalo nam je premoga
my supplies are running low moje zaloge se manjšajo, gredo h kraju
my talent does not run that way za to nimam nobenega daru
my tastes do not run that way za to nimam smisla
to run true to form (type) ustrezati pričakovanjem
still waters run deep tiha voda globoko dere
to run wild podivjati; izroditi se, spriditi se, biti neukrotljiv
words ran high padle so ostre besede; prišlo je do ostrih besed, do hudega prerekanja
the words of this passage run thus besede tega odstavka se glasé (takole)
the works have ceased running tovarna je ustavila delo

II. prehodni glagol

1.
preteči, preiti, teči skozi (čez), drveti (čez), voziti (skozi), preleteti, prepluti, prejadrati; teči (s kom) za stavo
figurativno meriti se (s kom); dirkati
lov poditi, goniti, zasledovati; zbežati (iz), ubežati, zapustiti (deželo); opraviti (pot, naročilo)

the disease runs its course bolezen gre svojo pot
to run a blockade vojska prebiti blokado
to run s.o. close (hard) teči za kom, biti komu za petami
to run the country zbežati iz dežele
to run errands opravljati nakupe (naročila), tekati po poslih, opravkih
to run the guard neopazno iti mimo (skozi) straže
to run 30 knots navtika pluti s hitrostjo 30 vozlov
to run a red light (stop sign) voziti skozi rdečo luč (znak stop)
to run messages prinašati, prinesti sporočila
to run a parallel too far predaleč iti v primerjavi
to run a race tekmovati v teku (dirki), dirkati
to run races prirediti dirke
to run the rapids prevoziti brzice
to run a rumour back to its source zasledovati govorico do njenega izvira
to run a scent iti za sledjo, slediti sledi
we must let the things run its course moramo pustiti, da gre stvar svojo pot
I'll run you to the tree over there tekmoval bom s teboj v teku do onega drevesa

2.
upravijati, voditi; predelati (into v)
spraviti v tek, v gibanje, v delovanje, pustiti, da nekaj teče, točiti; zakotaliti; gnati, goniti, poditi (konja); vpisati (konja) za dirko; pasti (živino); odpraviti, odpremiti, premestiti, transportirati; tihotapiti; zabiti (into v)
zasaditi, zariti, zadreti, zabosti (nož); spustiti, dati v promet, držati v pogonu (stroj); postaviti kot kandidata (for za)
izpostaviti se, biti izpostavljen; zabresti, pustiti zabresti (v); zaleteti se (v); (kovino) taliti; (o reki) nanositi (zlato)
ameriško potegniti (črto, mejo)

to run an account with kupovati na račun (pri kaki tvrdki)
to run brandy tihotapiti žganje
to run one's car into a wall zaleteti se z avtom v zid
to run the danger biti v nevarnosti
to run debts biti v dolgovih, zabresti v dolgove
I ran myself into difficulties zašel sem v težave
to run one's fingers through one's hair (hitro) iti si s prsti skozi lase
to run a firm into debt spraviti tvrdko v dolgove
to run one's fortune poskusiti svojo srečo
to run the gauntlet figurativno biti izpostavljen ostri kritiki
to run one's head against the wall zaleteti se z glavo v zid, riniti z glavo skozi zid (tudi figurativno)
to run a horse goniti, priganjati konja; vpisati (prijaviti) konja za dirko
to run lead into bullets liti krogle iz svinca
to run logs sploviti hlode, les
I ran a nail into my foot zadrl sem si žebelj v nogo
to run a newspaper izdajati časopis
to run oneself to a standstill ustaviti se
to run risks tvegati, riskirati
to run a ship aground zapeljati ladjo na sipino
to run the show sleng, figurativno biti šef, voditi (neko) podjetje
he runs the whole show on vodi vse
to run a high temperature medicina imeti visoko vročino
to run a town upravljati mesto
to run a special train dati v promet poseben vlak

sciacquabudēlla m invar. lahko vince; čorba:
bere a sciacquabudella piti na prazen želodec

sciacquare v. tr. (pres. sciacquo) izprati, izpirati; izplakniti, splakovati:
sciacquare i bicchieri izplakovati kozarce
sciacquarsi la bocca izpirati usta; ekst. popiti kaj malega
sciacquarsi la bocca sul conto di qcn. pren. koga opravljati
sciacquarsi lo stomaco piti na prazen želodec

sepulcrum (sepulchrum) -ī, n (sepelīre)

I.

1. grobišče, grobnica, grob, krsta, rakev, rakva: ENN. AP. CI., SEN. PH., DIG. idr., in sepulcro Scipionum putabatur is (sc. Ennius) esse constitutus ex marmore CI., sepulcrum Curiatiorum L., monumenta sepulcrorum CI., monumento sepulcri donatus est N., animamque sepulcro condimus V., me quoque conde sepulcro O., sepulcri mitte supervacuos honores H., terra rerum commune sepulcrum LUCR., Troia ... commune sepulcrum Europae Asiaeque CAT.; šalj. metaf.: heu quam crudeli condebat membra sepulcro ENN. AP. PRISC. = v želodcu, ex sepulcro vetere viginti minas effodiam PL. = iz starca, ubi sepulcrum habeamus et hunc comburamus diem PL. = čas.

2. gomila (mogila), grob: onerare membra sepulcro V.

3. sežigališče, sežigalnica mrličev, krematorij: ad sepulcrum venimus; in ignem imposita est TER., ara sepulcri V. mrtvaška grmada. –

II. meton.

1. grob s spomenikom vred, nagrobni spomenik: IUST., DIG. idr., sepulcrum facere CI., extruere H., sepulcra legere CI. brati napise na nagrobnem spomeniku, brati nagrobne napise, summam incīdere sepulcro H., inane sepulcrum (= gr. κενοτάφιον) V. prazen grob (brez mrliča), častni grob, prazen nagrobni spomenik.

2. mrtvec, duša (mani, senca) mrtveca: placatis sunt tempora pura sepulcris O., mutis gratum acceptumque sepulcris CAT.

shallow [šǽlou]

1. pridevnik
plitev, malo globok (tudi figurativno)
figurativno površen, puhel

shallow brained plitev, površen, puhloglav
a shallow argument prazen izgovor
a shallow mind plitev duh
to run shallow postati površen

2. samostalnik
neprehodni glagol
postati plitvejši

shuffling [šʌ́fliŋ] pridevnik (shufflingly prislov)
težak (korak, hoja)
figurativno nepošten, neodkrit, dvoličen, sleparski; izmikajoč se

a shuffling answer izmikajoč se odgovor
a shuffling excuse (prazen) izgovor

sīgnīlis -e (sīgnum) (o)zvezden: interstitium M. prazen prostor med dvema ozvezdjema na nebu.

simpulum -ī, n (indoev. kor. *sem- zaje(ma)ti; prim. umbr. seples (< *sem-lo) = lat. simpulis, lat. sentīna) zajemalka, zajemača, s katero so pri daritvah zajemali vino iz mešalnega vrča v daritveno torilo (posodico): Varr., in sacris quidem etiam inter has opes hodie non murrinis crystallinisve, sed fictilibus prolibatur simpulis Plin., in [h]odiernum diis immortalibus simpulo et catino fictili sacrificat Ap., simpulum vas parvulum non dissimile cyatho, quo vinum in sacrificiis libabatur; unde et mulieres rebus divinis deditae simpulatrices dicuntur Fest., P. F.; preg.: excitare fluctus in simpulo Ci. = velik hrup zganjati za prazen nič.

sinking [síŋkiŋ]

1. samostalnik
potopitev, potapljanje, pogrezanje, udiranje; izdolbljenje, vrtanje; slabost, šibkost, hiranje, upadanje
ekonomija izbris ali plačilo (dolga)

sinking of the heart občutek tesnobe
in the stomach občutek lakote, prazen želodec

2. pridevnik
pogrezajoč se, upadajoč; popuščajoč, slabeč

a sinking feeling občutek slabosti
sinking spirits upadajoč pogum
sinking paper zastarelo pivnik

smejáti se rire , popularno rigoler

smejati čemu, komu rire de quelque chose, quelqu'un, se moquer de quelque chose, quelqu'un
glasno, na vse grlo, na vsa usta se smejati rire aux éclats (ali à gorge déployée, à pleine gorge, à plein gosier)
smejati komu v obraz rire au nez de quelqu'un
v pest se smejati rire sous cape (ali dans sa barbe)
smejati do solz rire aux larmes
od srca smejati rire de bon cœur
brez razloga (za prazen nič, pri vsaki priložnosti) se smejati rire sans sujet (pour un rien, à tout bout de champ)
smejati v sanjah (o otroku), smejati brez razloga rire aux anges
temu se ni smejati il n'y a pas là de quoi rire
temu bi se krave smejale c'est tout simplement risible
vsi se mu smejejo il est la risée de tous
kdor se na petek smeje, bo v nedeljo jokal tel qui rit vendredi, dimanche pleurera
kdor se zadnji smeje, se najslajše smeje rira bien qui rira le dernier

smejáti se (sméjem se) imperf. refl.

1. ridere:
smejati se komu, čemu ridere di qcn., di qcs.
smejati se šalam ridere delle barzellette
smejati se do solz ridere fino alle lacrime, a crepapelle
smejati se od sreče, od zadovoljstva ridere di gioia, dalla contentezza
smejati se za prazen nič ridere a ogni stupidaggine
veselo, zaničljivo, zlobno se smejati ridere allegramente, sdegnosamente, malignamente
kislo, sladko se smejati ridere contrariati, di cuore
zlobno, v pest se smejati ridere sotto i baffi di qcs.

2. pren. ridere; sorridere:
sonce se je smejalo zahajajoč za gorami il sole rideva calando dietro i monti
prihodnost se ti prijazno smeji il futuro ti sorride
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. temu bi se še krave smejale fa ridere persino i polli
pren. smejati se v brk sogghignare
pren. smejati se komu v obraz ridere in faccia a qcn.
smejati se kot cigan belemu kruhu ridere a squarciagola
smejati se kot bi orehe stresal ridere sguaiatamente
PREGOVORI:
kdor se zadnji smeje, se najslajše smeje; kdor se v petek smeje, se v nedeljo joka ride bene chi ride l'ultimo

sód (-a) m

1. botte; barile; fusto; tino:
stolitrski sod botte da cento litri
sod vina botte di vino
hrastov sod botte di rovere
pločevinast, plastičen sod fusto di metallo, di plastica
točiti vino iz soda spillare il vino dalla botte
biti debel kot sod essere grasso come un barile

2. nekdaj (prostorninska mera za tekočine) botte
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. izbiti sodu dno far traboccare il vaso
polniti sode brez dna riempire una botte senza fondo
sedeti na sodu smodnika stare seduti su una polveriera
imeti glavo kot sod, kot čeber avere una testa grossa, intronata
zažveplati sod solforare la botte
usnj. lužilni, strojilni sod tino della liscivia, bottale da concia
pren. sod brez dna pozzo senza fondo
PREGOVORI:
prazen sod ima močan glas le teste di legno fan sempre del chiasso

sonus¹ -ī, m (iz *su̯enōs, *su̯onōs; gl. sonō)

1. zvok, glas, zven, ton, donenje, zvenk, žvenk, bučanje, šum, šumenje, hrušč, trušč ipd.: Enn. idr., dulcis Ci., e tribus omnino sonis, inflexo, acuto, gravi Ci., ab acutissimo sono usque ad gravissimum Ci. od najvišjega (ženskega) glasu do najglobljega (najdebelejšega) basa, concentus ex distinctis sonis Ci., tympana raucis obstrepuere sonis O., sonus tubae, signorum C., nervorum in fidibus Ci., varietas sonorum in tibiarum, nervorumque cantibus Ci., sonus chordarum N., linguae Latinae L., urbis confusae V., remorum Lucan., articulorum Sen. ph. pokanje, eum ingenti sono fluminis L., lingua sonos efficit Ci., inanes sonos fundere Ci. od sebe dajati prazen glas (prazne glasove), chorda sonum procul arma dedere V. je zarožljalo.

2. occ.
a) zveneča beseda: ficti soni O., edidit ali reddebat ore sonos O., talibus adfata est libera lingua sonis O., sonos peragere O.
b) glas, jezik: cycni H., tunc mens et sonus relapsus H. sta se jim je povrnili pamet in beseda, adfectatur asperitas soni T. trdo izgovarjanje, groba, trda izgovarjava.

3. način opisovanja, ton: unus sonus est totius orationis et idem stilus Ci., in ceteris suus est cuique sonus Ci., addidit historiae maiorem sonum (sc. vocis) Ci.

Opomba: Heterocl. po 4. deklinaciji: gen. sonūs Amm.; abl. sonū Sis. ap. Non., Ap., Amm.; nom. pl. sonūs Amm.

sporêči se (-rêčem se) | sporékati se (-am se) perf., imperf. refl. venire a parole, bisticciare, litigare, altercare, rissare:
sporeči se za prazen nič litigare per un nonnulla, per cose da niente

stráh peur ženski spol , crainte ženski spol , effroi moški spol , frayeur ženski spol , anxiété ženski spol ; familiarno frousse ženski spol ; (groza) épouvante ženski spol , terreur ženski spol , horreur ženski spol , angoisse ženski spol ; (duh, prikazen) fantôme moški spol , revenant moški spol , spectre moški spol , ombre ženski spol

iz strahu pred de peur de, par crainte de
neznanski strah peur sans bornes (ali folle, mortelle), familiarno peur bleue, frousse terrible, popularno trouille ženski spol
paničen strah peur panique
prazen, neosnovan strah peur non fondée (ali infondée, dépourvue de fondement, injustifiée)
smrtni strah angoisse mortelle, familiarno peur bleue (ali terrible, du diable)
strah pred javnim nastopom (familiarno) trac moški spol
strah pred kaznijo crainte du châtiment (ali de la punition)
strah pred ljudmi timidité ženski spol, insociabilité ženski spol, figurativno, familiarno sauvagerie ženski spol
ves v strahu biti (familiarno) avoir une peur terrible (ali bleue), avoir une peur du diable, avoir la frousse
strah me je j'ai peur (ali familiarno la frousse, la pétoche, le trac, la trouille…)
strah ga je obšel, spreletel la peur le saisit (ali prit), il fut pris de peur, il fut saisi d'effroi (ali de frayeur), la frayeur le glaça (jusqu'aux os)
navdati koga s strahom, v strah spraviti, pripraviti koga inspirer de la crainte à quelqu'un, faire peur à quelqu'un
tresti se (potiti se, umirati) od strahu trembler (suer, mourir) de peur (ali d'angoisse)

stráh temor m ; miedo m ; espanto m ; terror m ; pavor m ; (duh, prikazen) fantasma m , espectro m

iz strahu por temor
iz strahu pred kom por temor (ali por miedo) de (ali a) alg
iz strahu pred čem por temor (ali por miedo) a a/c
iz strahu, da ... por temor (ali miedo) de que... (subj)
neosnovan, prazen strah miedo infundado
paničen strah miedo cerval, terror pánico
strah pred kaznijo temor al castigo
biti ves v strahu tener angustia mortal
strah me je česa tengo miedo a a/c
imeti strah pred tener miedo a
navdati koga s strahom meter miedo a alg
pognati komu strah v kosti infundir miedo a alg, atemorizar a alg, amedrentar a alg
strah se me polasti (me obide, me postane) me entra miedo
ima velik strah pred njim le tiene mucho temor
tresti se od strahu temblar de miedo
zbujati strah dar miedo
umirati od strahu morirse de miedo
povsod strahove videti antojársele a uno los dedos huéspedes
strah pred javnim nastopom nerviosidad f ante la presentación al público

strél coup moški spol de feu

strel iz pištole (iz puške, iz topa, s strelico) coup de pistolet (de fusil, de canon, de flèche); (nogomet) tir moški spol, shoot moški spol; (pok strelnega orožja) détonation ženski spol (d'une arme à feu)
strel v glavo balle ženski spol dans la tête
mojstrski strel coup de maître
odbojni strel (vojaško) ricochet moški spol
oplazni strel éraflure ženski spol (provoquée par une balle)
ostri strel coup à balle
pozdravni strel salut moški spol; (mornarica) salve ženski spol d'honneur
prazen, slep strel tir à blanc
prosti strel (pri nogometu) coup franc
pravi strel premier coup de feu
rešilni strel (lov) coup de grâce
strel za strah coup tiré en l'air (pour faire peur), coup de semonce (ali d'avertissement)
strel iz šibrovke tir à dragée (ali à menu plomb, à grains de plomb)
zgrešeni strel coup manqué (ali raté)
en strel je počil un coup partit, on entendit une détonation
strel ga je ranil v roko une balle le blessa au bras (ali lui fit une blessure au bras), il reçut une balle (ali une décharge) dans le bras
pripraviti se na strel se préparer à ouvrir le feu (ali à faire feu, à tirer)

strél tiro m ; disparo m ; (iz puške) escopetazo m , (iz topa) cañonazo m , (s strelico) flechazo m ; (nogomet) tiro m (na vrata a puerta) , angl chut m

milosten strel tiro de gracia
strel v glavo herida f de bala en la cabeza
zgrešen strel tiro errado (ali fallado ali perdido)
strel v zrak tiro en vacío
strel iz pištole pistoletazo m
mojstrski strel tiro magistral
slep, prazen strel tiro al aire, tiro sin bala
odbojni strel tiro de rebote
oplazni strel rozadura f (causada por una bala)
strel za strah tiro al aire
strel iz šibrovke perdigonada f
pozdravni strel salvas f pl de saludo
strel v sili tiro de secorro, (na morju) señales f pl que da un barco en peligro
prerešetan od strelov acribillado a tiros

svȁđati se -ām se prepirati se: svađati se ni oko čega prepirati se za prazen nič

talàmbas m (t. davulbaz) vrsta bobna: udarati u zurle i -e delati velik hrup za prazen nič, nezasluženo koga, kaj poveličevati