Franja

čaj samostalnik
1. (pijača; posušena zelišča) ▸ teaPovezane iztočnice: pravi čaj, ruski čaj, zeleni čaj, črni čaj, pljučni čaj, indijski čaj

2. (rastlina) ▸ teacserje
3. (dogodek) ▸ teaKot je bila tradicija, so na popoldanski čaj povabili bližnje sosede. ▸ A hagyomány szerint a délutáni teára meghívták a közeli szomszédokat.
Sopomenke: kava

čáj (-a) m

1. tè; tisana, decotto, infuso:
pravi, ruski čaj tè nero
kamilični, lipov, žajbljev čaj tisana di camomilla, di tiglio, di salvia
čaj z rumom, z limono tè col rum, col limone
pog. čaj brez tè liscio
odvajalni čaj decotto lassativo
prsni čaj infuso pettorale
skodelice za čaj tazze da tè

2. (popoldansko družabno srečanje) tè:
čaj ob petih il tè delle cinque

čàrapa ž (t. čorap, ar.) nogavica: kratka, duga, ženska, muška čarapa; pamučna, vunena čarapa; taj je udaren mokrom -om ta ni pri pravem, pri pravi pameti

čarovnik samostalnik
1. (pravljično bitje) ▸ boszorkány, varázsló, boszorkánymesterV bližnjem gozdu pa je živel zloben čarovnik, ki je sovražil srečne ljudi. ▸ A közeli erdőben élő gonosz varázsló gyűlölte a boldog embereket.
Sopomenke: vrač

2. (umetniški poklic) ▸ bűvész, varázsló, mágusNa razkošni ladji je bil zaposlen čarovnik in na dolgih križarjenjih zabaval potnike. ▸ A hosszú hajóutakon a luxushajón alkalmazott bűvész szórakoztatta az utasokat.

3. (sposoben človek) ▸ bűvész, varázslóChris je bil pravi računalniški čarovnik. ▸ Chris valódi komputermágus volt.

4. računalništvo (program) ▸ varázslóOb prvem zagonu nas pozdravi namestitveni čarovnik, ki nam ponudi izbiro jezika menija. ▸ Az első indításkor telepítővarázsló köszönt bennünket, és felkínálja a menü nyelvének kiválasztását.

čàs (čása) m

1. tempo:
čas teče, beži il tempo corre, vola
čas se vleče il tempo si trascina
enota časa unità di tempo
s časom (sčasom) col tempo

2. (omejeno obdobje kot del neomejenega trajanja) tempo:
zdaj ni več časa za take stvari adesso non è tempo per queste cose
že dolgo časa ni bilo dežja non ha piovuto già da molto tempo
od časa do časa di tempo in tempo
pred časom (non molto) tempo fa
vsake toliko časa ogni tanto
od tistega časa da allora
seja je odložena za neodločen čas la riunione è rimandata sine die, a data da stabilirsi

3. omejeno trajanje
a) s katerim človek razpolaga: tempo:
nimam časa za razvedrilo non ho tempo per divertirmi
izgubljen, zapravljen čas tempo perso
prosti čas tempo libero
b) trajanje, ki je dogovorjeno, določeno za kaj: tempo, termine:
čas za povračilo dolga je pretekel il termine per il pagamento del debito è scaduto
zadnji čas je, da kaj storiš è ora che tu faccia qualcosa
o pravem času in tempo
pred časom (predčasno) anzi tempo
obratovalni čas orario (d'apertura, di chiusura)
delovni čas giornata, settimana lavorativa
c) trajanje, ki je primerno za kaj: tempo, ora:
to ni čas za obiske non è l'ora (giusta) per le visite
č) trajanje v letu: stagione:
čas setve, trgatve la stagione della semina, della vendemmia
poletni, zimski čas stagione estiva, invernale
d) omejeno trajanje v življenju, bivanju: tempo, età:
čas mladosti gioventù
čas staranja vecchiaia

4. omejeno trajanje z razmerami, stvarnostjo vred: tempo:
povojni čas dopoguerra
v prejšnjih, davnih časih una volta
za časa Rimljanov al tempo dei romani
v zadnjem času, zadnje čase negli ultimi tempi
prve čase (sprva) in un primo tempo
dobri, stari časi! i vecchi, bei tempi!
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
odločite se, še je čas decidetevi, siete ancora in tempo!
prišel bom, če mi bo čas dopuščal verrò se avrò tempo
začeli so z zamudo, pa jih bo lovil čas hanno cominciato in ritardo perciò dovranno far presto
stavbo je načel zob časa l'edificio risente delle ingiurie del tempo
čas ga je prehitel non ha fatto in tempo; pren. è superato, non è all'altezza dei tempi
s čim krajšati si, preganjati čas ingannare il tempo con qcs.
pren. Bogu čas krasti oziare, perder tempo, battere la fiacca
pren. videti se za svete čase vedersi ogni morte di papa
pridobiti na času guadagnare tempo
iti, hoditi s časom andare al passo coi tempi
biti dolgčas (komu) annoiarsi
že lep čas da parecchio tempo
imeti pisan, zlat, židan čas avere molto tempo a disposizione
biti pravi otrok svojega časa essere figlio del proprio tempo
presti čas girare i pollici; pog. grattarsi la pancia
biti na tesnem s časom avere poco tempo
za božji čas! per l'amor del cielo
čas celi rane il tempo è un gran medico
pustimo času čas diamo tempo al tempo
čas je zlato il tempo è denaro
astr. sončni čas tempo solare
krajevni čas tempo locale
greenwiški čas tempo di Greenwich
fiz. nihajni čas periodo di oscillazione
fot. čas osvetlitve tempo di posa
jur. čakalni čas termine di attesa
čas zastaranja termine di prescrizione
šport. rekorden čas tempo record
lingv. sedanji, pretekli, prihodnji čas (tempo) presente, passato, futuro
sosledica časov consecutio temporum, concordanza dei tempi
prislovno določilo časa complemento di tempo
o pravem času a tempo debito
zob časa le ingiurie del tempo
v teh (težkih) časih coi tempi che corrono
gastr. čas kuhanja tempo di cottura
izdelavni čas tempo di lavorazione
inform. resnični čas tempo reale
teh. dodatni čas tempo supplementare
agr. čas jagnjetenja agnellatura
čas med dvema košnjama erbatura
čas sajenja piantatura
PREGOVORI:
čas vse pozdravi il tempo guarisce tutti i mali
čas vse poravna il tempo è galantuomo

čebelnjak samostalnik
1. (prostor za čebele) ▸ méhkas, kaptár
2. (živahno dogajanje) ▸ méhkas
Ulice ne zaspijo in se dejansko spremenijo v pravi čebelnjak. ▸ Az utcák nem szunnyadnak és igazi méhkassá változnak.

3. lahko izraža negativen odnos (zgoščena skupina bivališč) ▸ kaptár
Slovenci pogosto pregrajujejo stanovanja, že tako majhne enote spreminjajo v prave čebelnjake. ▸ kontrastivno zanimivo A szlovénok gyakran közfalakkal választják el a helyiségeket, így az amúgy is kicsi egységeket valóságos méhlakásokká alakítják át.

človek¹ [ô] moški spol (človék|a, -a, ljudje)

1. živo bitje: der Mensch, -mensch (iz davnine Vorzeitmensch, jamski Höhlenmensch, javanski Javamensch, kamenodobni Steinzeitmensch, ledenodobni Eiszeitmensch, z Marsa Marsmensch, pekinški Pekingmensch, snežni Schneemensch, zgodnji Frühmensch)

2. posameznik, individuum: der Mensch, -mensch (čutov Sinnenmensch, dejanj Tatmensch, navad Gewohnheitsmensch, renesanse Renaissancemensch, čustven Gefühlsmensch, dobrodušen Gemütsmensch, izjemen Ausnahmemensch, mestni Stadtmensch, povprečen Durchschnittsmensch, racionalen Vernunftmensch, razpoloženjsko labilen Stimmungsmensch)

3. mož, možak, osebnost: der Mann
biti mrtev človek ein toter Mann sein
človek, čigar čas prihaja der kommende Mann
človek, ki je zraven od vsega začetka ein Mann der ersten Stunde
človek leta der Mann des Jahres
mali človek der kleine Mann
pravi človek der Richtige, der richtige Mann
primeren človek der geeignete Mann
človek z ulice der Mann von der Straße
človek v morju! Mann über Bord!
|
Bog-človek der Gottmensch
pravi Bog in pravi človek wahrer Gott und wahrer Mensch
človek božji! Menschenskind!
živ človek (ne/ni) keine Seele
bistvo človeka das Menschenwesen, das Wesen des Menschen
genetika človeka die Humangenetik
greh prvega človeka der Sündenfall
namen človeka (conditio humana) die Bestimmung des Menschen
spremljevalec človeka živalstvo, zoologija der Kulturfolger
tip/vrsta človeka der Menschenschlag
človeka vreden menschenwürdig
človeka nevreden menschenunwürdig
človeku podoben menschenähnlich
človeku podobna opica der Menschenaffe
lov na človeka die Menschenjagd
nauk o človeku die Menschenkunde
predstava o človeku das Menschenbild
človek ne jezi se Mensch ärgere dich nicht, das Mensch-ärgere-dich-nicht-Spiel
kolikor človek lahko presodi nach menschlichem Ermessen
vse, kar človek zmore das/alles Menschenmögliche
storiti vse, kar človek zmore das/alles Menschenmögliche tun
človek obrača, Bog obrne der Mensch denkt, Gott lenkt
čas človeka zmodri kommt Zeit, kommt Rat
obleka naredi človeka Kleider machen Leute
človek človeku volk homo homini lupus

čut moški spol (-a …)

1. anatomija, živalstvo, zoologija der Sinn (pet čutov: vid, sluh, voh, okus, tip die fünf Sinne: Hören, Sehen, Riechen, Schmecken, Tasten), -sinn (okusa Geschmackssinn, sluha Gehörsinn, tipa Tastsinn, za temperaturo Temperatursinn, za ravnotežje Schweresinn, za svetlobo Lichtsinn, prostorski Raumsinn, ravnotežni Gleichgewichtssinn, za zaznavanje barv Farbensinn/Farbsinn)
motnja čuta za … die Sinnstörung (barve Farbsinnstörung)
motnja čutov halucinacije ipd.: die Sinnestäuschung

2. (pravi občutek) der Sinn (za für), -sinn (za barve Farbensinn, za družino Familiensinn, za resnico Wahrheitssinn, za snago Reinlichkeitssinn); (občutek) das Gefühl (za für), -gefühl (za pravičnost Gerechtigkeitsgefühl, za prostor Raumgefühl, za sramežljivost Schamgefühl)
šesti čut der sechste Sinn
izostren čut za das Fingerspitzengefühl
čut odgovornosti das [Verantwortlichkeitsbewußtsein] Verantwortlichkeitsbewusstsein, die Verantwortlichkeit
brez čuta odgovornosti verantwortungslos

3. (občutek za bistvo) das Gespür (psihološki psychologisches, zanesljiv sicheres, za für)

dán (dnéva) m

1. giorno; giornata:
leto ima 365 dni l'anno ha 365 giorni
dogodek dneva l'avvenimento del giorno
rel. sodni dan il giorno del giudizio
plačilni dan giorno di pagamento
semanji, tržni dan giorno di fiera
delovni dan giornata lavorativa
rojstni dan compleanno
uradni dan sodišča giorno d'udienza
dan zmage l'anniversario della vittoria
dan žena giornata della donna

2. (čas svetlobe od sončnega vzhoda do zahoda) giornata; giorno:
jesenski, pomladni dan giorno autunnale, primaverile
dan se daljša, krajša le giornate si allungano, si accorciano
sredi belega dne in pieno giorno
jasno ko beli dan chiaro come la luce del sole
(kot pozdrav) dober dan! buongiorno!

3. pl. dnevi (omejeno trajanje v življenju) giorni:
odločilni, usodni dnevi giorni decisivi, fatali
pren. črni, pasji dnevi giorni, giornate da cane
na stare dni da vecchio, nella vecchiaia
v davnih dneh tanto tempo fa
njega dni, svoje dni nel lontano passato, una volta, un tempo
pren. imeti dneve štete avere i giorni contati
pren. človek ne ve ne ure ne dneva l'uomo non sa né il giorno né l'ora (della propria morte)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
(kaj) priti na dan venirsi a sapere
(s čim) priti na dan dire, confessare qcs.
pren. udariti na dan erompere
dan na dan, dan za dnem giorno dopo giorno
noč in dan notte e giorno, senza sosta
leto in dan un anno, a lungo, per lungo tempo
živeti iz dneva v dan, tja v en dan vivere alla giornata, spensieratamente
pren. govoriti tja v tri dni dire sciocchezze, blaterare, parlare a vanvera
zagledati beli dan nascere, venire alla luce; (libro) venire pubblicato
imeti črn dan avere una giornata nera, non essere in forma
lepega dne un bel giorno
pasji dnevi canicola
pravi sodni dan grande confusione; vulg. casino
ne videti česa svoj živi dan non aver visto mai
za vse žive dni si zapomniti ricordare per tutta la vita
materinski dan il giorno della mamma
delovni dan, praznični dan (praznik) giorno feriale, giorno festivo
dan hoda giornata, giorno di cammino
dan pred vigilia
dan pred izpitom la vigilia dell'esame
junak dneva l'uomo del giorno
iz dneva v dan di giorno in giorno
različna sta si kot noč in dan tra loro due ci corre quanto dal giorno alla notte
dopolniti svoje dni (umreti) finire i propri giorni
PREGOVORI:
ne hvali dneva pred večerom loda il giorno alla sera e il giovane quando avrà la barba

dár; darílo gift; present; donation, donative; (nadarjenost) talent, faculty, gift, capacity; (za spomin) keepsake, token; offering, (cvetja) floral offering

dobiti v dár; darílo to get something as a present
nima dár; darílou za jezike he has no gift for languages
dár; darílo govora the gift of eloquence
poročno(a) dár; daríloilo(a) wedding gift(s); ZDA bridal shower
božji dár; darílo (miloščina) alms, charity
prositi za božji dár; darílo to ask for alms
pravi dár; darílo božji (pravi blagoslov) a veritable godsend
božično dár; darílo Christmas present, Christmas gift, Christmas box
danajsko dár; darílo arhaično Greek gift
za to on nima nobenega darú his talent does not lie in that direction
si izgubil dar govora? have you lost the use of your tongue?

darling [dá:liŋ]

1. samostalnik
ljubljenec, -nka; ljubček, ljubica; dragec, dragica

you are a darling pravi angel si

2. pridevnik
ljubljen, najljubši, zaželen

darling hopes veliki upi

datljev|ec moški spol (-ca …) rastlinstvo, botanika die Dattelpalme (pravi Echte Dattelpalme, kanarski Kanarische Dattelpalme, Roebelenov Zwerg-Dattelpalme)

datljevec samostalnik
Phoenix (drevo) ▸ datolyapálma
Sopomenke: dateljnova palma, datljeva palma
Povezane iztočnice: pravi datljevec

debakel samostalnik
(velik polom ali poraz) ▸ összeomlás, csőd, vereségPravi debakel pa so doživeli brazilski odbojkarji, ki so ostali celo brez polfinalnih nastopov. ▸ Teljes vereséget szenvedtek a brazil röplabdások, akik még az elődöntőbe sem kerültek be.
Gradnja novega hotela v Ljubljani bi bila v minulem desetletju popoln ekonomski debakel za tistega, ki bi se je lotil, saj hoteli nobeno leto niso bili več kot 36-odstotno zasedeni. ▸ Az elmúlt évtizedben egy új szálloda építése Ljubljanában az építtető számára teljes gazdasági csődöt jelentett volna, hiszen a szállodák foglaltsága egyik évben sem haladta meg a 36 százalékot.

dédič heir; inheritor; legatee; successor

brez dédiča heirless
nujni dédič heir in tail
edini dédič the sole heir (ženski spol heiress)
morebitni, domnevni dédič heir presumptive
pravi dédič rightful heir
dédič prestola heir (ali successor) to the throne
dédič po stranski liniji heir collateral
sodedič joint-heir
zakoniti dédič heir-atlaw, heir apparent, heir general
legitimni dédič krone the rightful heir to the crown
določiti koga za svojega dédiča to appoint someone one's heir

dejánski actual, real; virtual

dejánska hitrost virtual velocity
dejánski (pravi) razlog the real reason
dejánsko stanje facts of a case, pravo res gestae
dejánska vlada the de facto government
dejánski vodja virtual leader
dejánski vodja (šef) tvrdke the actual manager of a firm

delicia ženski spol slast, naslada, užitek; zadovoljstvo; očaranje

es una delicia je pravi užitek

dēpulsiō -ōnis, f (dēpellere)

1. odbijanje: d. luminum Ci. odboj svetlobe.

2. odbijanje, odvračanje: mali, pravi, doloris, servitutis Ci., depulsiones portentorum Val. Max.; occ. (ret.) odvalitev krivde: Ci., Q.

déshabiller [dezabije] verbe transitif sleči; figuré razgaliti, razkrinkati

se déshabiller sleči se; odložiti plašč, klobuk, rokavice; figuré pokazati svoj pravi obraz
se déshabiller au vestiaire odložiti plaščin klobuk v garderobi

despote [dɛspɔt] adjectif despotski, samovoljen, trinoški, nasilen; masculin despot, samodržec, samosilnik, tiran, oblastnež

mari masculin despote samovoljen, trinoški soprog
cet enfant est un despote ta otrok je pravi tiran
les tsars gouvernaient en despotes carji so vladali kot despoti