Franja

počítek rest; repose

brez počítka restless(ly)
počítka poln restful
dan počítka day of rest, holiday
nedeljski počítek Sunday rest
potreben počítka needing a rest
počítek od napornega dela repose from toil
iti k počítku to take one's rest, (iti spat) to retire, to go to bed, to go for a rest
položiti k večnemu počítku to lay to rest
potreben sem počítka I need (a) rest
privoščiti si uro počítka to allow oneself an hour's rest
želim vam dober nočni počítek I wish you a good night's rest
ne privošči si počítka he takes no rest

počítek (-tka) m riposo; quiete, requie; relax:
prijeten počitek! buon riposo!
potrebovati počitek aver bisogno di riposo
nedeljski, popoldanski počitek il riposo domenicale, pomeridiano
skrbi mu ne dajo počitka le preoccupazioni non gli danno requie
dom počitka casa di riposo (per anziani)
evf. položiti koga k počitku seppellire qcn.
evf. kraj počitka cimitero

polágati (-am) | položíti (-ím)

A) imperf., perf.

1. adagiare, appoggiare, deporre, posare, mettere:
položiti glavo posare il capo
polagati otroka v zibko adagiare il bambino nella culla

2. (dati, dajati na določeno mesto) posare, porre, fondare; stendere:
polagati cevi, kable posare tubi, cavi
polagati tlak pavimentare, selciare, lastricare
polagati temeljni kamen porre la prima pietra
polagati temelje gettare, porre le fondamenta

3. (dati, dajati živini krmo) dar da mangiare (alle bestie)

4. (leči jajce, jajčece) deporre (le uova)

5. (plačati, plačevati; dati, dajati) pagare; depositare:
položiti kavcijo pagare la cauzione

6. pog. (povzročiti, da mora kdo leči) costringere a letto:
pljučnica ga je položila za tri tedne la polmonite lo costrinse a letto per tre settimane

7. pren. dare un tono di; velare:
položiti grožnjo v glas dare un tono di minaccia alla voce, velare la voce di minaccia

8. (odložiti, tudi pren. )
položiti slušalko deporre la cornetta
položiti orožje deporre le armi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
star. pren. položiti izpit dare l'esame, superare l'esame, passare l'esame
pog. pren. polagati račun rendere conto, dare il rendiconto
pren. polagati upe v koga, na koga porre le speranze in qcn.
pren. veliko polagati na kaj tenere in gran conto qcs.
pren. polagati kaj na srce komu raccomandare caldamente qcs. a qcn.
igre polagati karte giocare a carte
pren. položiti vse karte mettere le carte in tavola
pren. položiti roko na koga mettere le mani addosso a qcn., picchiare qcn.
pren. položiti roko nase suicidarsi
pren. položiti roko na srce mettere la mano sul cuore, essere sincero
pren. položiti žensko possedere una donna
pren. položiti koga čez koleno bastonare qcn., sculacciare qcn.
polagati (napeljati)
inštalacije installare
navt. polagati na ogrodje invasare (nave)
polagati (komu) na usta imbeccare (qcn.)

B) položíti se (-ím se) perf. refl. (uleči se) stendersi, coricarsi

pole|či [é] (-žem)

1. sich nacheinander niederlegen

2. ➞ → položiti

3. mlade: werfen

postelj|a¹ [ó] ženski spol (-e …) das Bett (bolniška Krankenbett, bolnišnična Krankenhausbett, enojna Einzelbett, dvojna Doppelbett, hotelska Hotelbett, medna/medeninasta Messingbett, na kolesih Rollbett, otroška Kinderbett, poljska Feldbett, Liegebett, z baldahinom Himmelbett, Prokrustova Prokrustesbett, smrtna Totenbett, Sterbebett, tujska Gastbett, Fremdenbett, Gästebett, vodna Wasserbett, zakonska Ehebett, zložljiva Klappbett, železna Eisenbett)
bolniška postelja das Krankenbett, figurativno das Krankenlager
zasedenost postelj die Bettenbelegung
ločitev od mize in postelje pravo die Trennung von Tisch und Bett
medicina močenje postelje das Bettnässen
rob postelje die Bettkante
skočiti iz postelje aus dem Bett springen/fahren
vreči iz postelje aus dem Bett werfen
iti v posteljo schlafen gehen, zu Bett gehen, ins Bett gehen, sich hinlegen
narediti posteljo das Bett machen
položiti v posteljo betten (položiti v drugo posteljo - bolnika umbetten)
prikleniti na posteljo bolezen človeka: niederwerfen, ans Bett fesseln
spraviti v posteljo koga (jemanden) zu Bett bringen, figurativno za spolno občevanje: (jemanden) vernaschen
zlesti v posteljo ins Bett steigen
medicina mirovanje v postelji die Bettruhe
medicina močiti posteljo einnässen, das Bett nässen
človek, ki moči posteljo der Bettnässer
medicina priklenjen na posteljo bolnik: bettlägerig

póstelja cama f ; lecho m

poročna postelja lecho nupcial
zakonska postelja cama matrimonial
zložljiva postelja cama plegable
Prokrustova postelja lecho de Procusto
zasilna postelja lecho provisional
bolniška postelja lecho (ali cama) del enfermo (ali del dolor)
smrtna postelja lecho de muerte
leči v posteljo acostarse, meterse en la cama, (zaradi bolezni) encamarse
ležati v postelji estar en la cama, estar acostado, (bolnik) estar en cama
(morati) biti, ležati v postelji (tener que) guardar cama
napraviti posteljo hacer la cama
položiti koga v posteljo acostar a alg
vstati iz postelje levantarse; abandonar la cama
nisem navajen te postelje extraño esta cama

posteljica samostalnik
1. (majhna postelja, ponavadi za otroka) ▸ kiságy, gyerekágy, babaágyNajprej sta kupila posteljico, potem previjalno mizo. ▸ Előbb kiságyat, utána pelenkázóasztalt vásároltak.
Iz škatle je naredil posteljico in v njo položil ptičko. ▸ Skatulyából csinált ágyikót, és belehelyezte a kismadarat.

2. anatomija (organ) ▸ méhlepény
Vez med plodom in posteljico je popkovnica. ▸ A magzatot és a méhlepényt a köldökzsinór köti össze.
Zdravila, ki jih jemlje mati, lahko prehajajo skozi posteljico in v otrokovo kri. ▸ Az anya által szedett gyógyszerek a méhlepényen keresztül a gyermek vérébe is átjuthatnak.
Psica porodi mladiče z njihovo posteljico navadno v razmaku 15 minut. ▸ A szuka általában 15 perc különbséggel hozza világra a kölyköket a méhlepénnyel együtt.
Sopomenke: placenta
Povezane iztočnice: predležeča posteljica

3. (pri kuhanju) ▸ ágyZrezek specite na žaru, ga zrežite na rezine in postrezite na posteljici iz zelene solate skupaj z omako. ▸ A steaket grillezzük meg, szeleteljük fel és tálaljuk salátaágyon a mártással.
Morske sadeže položite na posteljico iz zdrobljenega ledu. ▸ A tenger gyümölcseit helyezze zúzottjég-ágyra.

4. ponavadi v gradbeništvu (plast peska) ▸ ágy, ágyazat
Izpod korenin so odstranili tudi zemljo in v jarek nasuli pesek (posteljico za plastične cevi komunalnih vodov). ▸ A gyökerek alól is eltávolították a földet, és (a közművezetékek műanyag csöveinek ágyazataként) homokot helyeztek az árokba.
Nato pripravimo posteljico, v katero bomo polagali izbrane delčke mozaika. Običajno je to suha mešanica mivke in peska. ▸ Ezt követően elkészítjük a homokágyat, amelybe belehelyezzük a mozaik darabkáit. Általában ez folyami és bányahomok száraz keveréke.

pošéven oblique, biais, incliné, penché (d'un côté)

poševno en oblique, obliquement, de biais, en biais, en diagonale, de travers, de côté
poševna črta (ligne ženski spol) oblique ženski spol, biais moški spol
poševno črtkasto haché, à hachures obliques
poševno dvigalo monte-charge moški spol incliné
poševna ravnina plan moški spol incliné
poševni (kurzivni) stavek (caractères moški spol množine) italiques moški spol množine
poševni stolp v Pisi la Tour penchée de Pise
poševno obesiti (sliko) suspendre de travers
poševno pisati coucher son écriture
poševno položiti, postaviti mettre de travers (ali sur le côté)

pošévno oblicuamente; de través; de (ali al) sesgo

poševno obesiti (sliko) colgar torcido
poševno položiti sesgar

pred prep.

I. (s tožilnikom, z enklitično obliko osebnega zaimka)

1. (izraža premikanje k) davanti a, dinnanzi a, innanzi:
stopiti pred javnost presentarsi al pubblico
položiti knjigo predenj mettergli il libro davanti
pred zoro innanzi l'alba

2. (izraža prednost pri vrednotenju) davanti a, prima di:
postaviti koristno pred prijetno anteporre l'utile al dilettevole

II. (z orodnikom)

1. (izraža položaj na sprednji strani česa) davanti a, innanzi a:
čakati pred gledališčem aspettare davanti al teatro
stati pred ogledalom stare davanti allo specchio
pren. odgovornost pred zgodovino responsabilità davanti alla storia

2. (izraža prednost pri vrednotenju) davanti a:
zmagala je Francija pred Brazilijo in Nemčijo ha vinto la Francia davanti a Brasile e Germania

3. (izraža čas, do katerega dejanje sega) prima di, avanti, sotto:
vstaja pred zoro si alza prima dell'all'alba
pred božičem, veliko nočjo, pred izpiti sotto Natale, sotto Pasqua, sotto gli esami

4. (izraža čas, ki je minil) fa; prima:
Prešeren se je rodil pred dvesto leti il Prešeren nacque duecent'anni fa
zdaj je obrtnik, pred tem je bil učitelj adesso fa l'artigiano, prima insegnava

5. (izraža pričakovano) davanti a:
lepa prihodnost je pred teboj hai un bell'avvenire davanti a te

6. (izraža kaj negativnega, čemur se je treba izogibati) davanti a, da:
zavarovati pred mrazom difendere dal freddo
skrivati pred radovedneži nascondere davanti ai curiosi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
peljati dekle pred oltar condurre la fanciulla all'altare
imeti kaj pred nosom avere qcs. davanti al naso
avtobus, vlak mu je ušel pred nosom l'autobus, il treno gli è scappato davanti il naso
pred očmi se mi megli mi sento male, mi si annebbia la vista
biti pred vrati (zima, izpit) essere alle porte
pred kratkim di recente, recentemente, poco fa, ultimamente
ekst. pred očmi sottocchio
imeti pred očmi avere sottocchio
pred smrtjo in extremis
ure pred svitom ore antelucane

preko¹ [é] (čéz)

1. herüber, hinüber
tam preko drüben

2. (več) darüber

3. z glagolom herüber-, hinüber- (podati herüberreichen, hinüberreichen); durch- (hiteti preko česa (etwas) durcheilen); über- (iti übergehen, padati überfallen, peljati überfahren, položiti überlegen, teči überlaufen, überlaufen, überströmen, viseti überhängen, überfallen, voditi überführen); darüber (napisati darüberschreiben), übereinander-, aufeinander- (položiti drugo preko drugega [übereinanderlegen] übereinander legen, [aufeinanderlegen] aufeinander legen); (iz okvirov) hinaus- (segati hinausreichen, figurativno hinausgreifen, štrleti hinausragen)

prepróga carpet; (floor) rug

pokrit s preprógami carpeted
izdelovalec prepróg carpet-weaver
perzijska prepróga Persian rug
prepróga pred posteljo bedside carpet, mat
cvetlična prepróga carpet-bedding
prepróga tekač stair carpet, runner
blago za prepróge carpeting
pokri(va)ti s preprógami to carpet
premična kovinska prepróga (v podzemeljski železnici, veleblagovnicah) travolator
bombna prepróga aeronavtika saturation bombing
položiti bombno preprógo aeronavtika to saturate

prestar posoditi, napósodo dati; služiti, rabiti

prestar atención (a) paziti (na), biti pazljiv, upoštevati
prestar ayuda pomagati
prestar buena acogida honorirati (menico)
prestar buenos oficios, prestar buenos servicios dobro rabiti, s pridom se uporabljati
prestar juramento priseči, položiti prisego
prestar oídos poslušati
prestar (el) oído pazljivo poslušati, prisluškovati, uho nastaviti
prestar salud (pop) kipeti od zdravja
prestar servicio dobro služiti; uslugo napraviti; službo nastopiti, nameščen biti
prestar sobre prenda posoditi proti zastavi (pologu)
prestar trabajo personal tlako delati
prestarse ponuditi se, vdati se, prilagoditi se
no me presto a ello v to se ne spuščam

prêter [prɛte] verbe transitif posoditi, dati na posodo; ponuditi, da(ja)ti; pripisovati; verbe intransitif popustiti, razširiti se, raztegniti se; da(ja)ti povod; biti pripraven (à za)

se prêter biti primeren, pripraven (à za); popustiti, vdati se (à v); prilagoditi se; soglašati (à z); trpeti ali prenašati (à quelque chose kaj); podvreči se; raztegniti se (blago, usnje)
se prêter à un arrangement soglašati s poravnavo, privoliti v poravnavo
prêter assistance, secours, son appui, son concours à quelqu'un pomagati komu
prêter (son) attention à quelque chose paziti na kaj
prêter le collet à quelqu'un upirati se komu
prêter à controverse izzvati ugovor
prêter à la critique dati povod za kritiko
prêter à équivoque biti dvoumen
prêter son flanc à quelqu'un pokazati komu svojo slabo stran
prêter le flanc à la critique dati povod kritiki
prêter sur gage posoditi proti zastavi
prêter de l'importance à quelque chose prisoditi; pripisovati čemu važnost
prêter à intérêts posoditi proti obrestim
tu me prêtes des intentions que je n'ai pas pripisuješ mi namere, ki jih nimam
prêter la main, l'épaule à quelqu'un pomagati komu
prêter l'oreille à quelqu'un poslušati koga
prêter à la petite semaine, à usure posoditi proti oderuškim obrestim
se prêter à la plaisanterie razumeti šalo
prêter à rire biti smešen, izzvati smeh
sa naîveté prête à rire njegova naivnost je (že) smešna
prêter serment priseči, položiti prisego
ce sujet se prête bien à un film ta snov je zelo primerna za film
prêter des visées pripisovati namene
prêter sa voix peti (o umetniku pevcu)
la grande chanteuse a bien voulu prêter sa voix dans cette soirée au profit des anciens combattants velika pevka je rada sodelovala na tej večerni prireditvi v korist bivših bojevnikov
prêter sa voix à quelqu'un govoriti za koga

priséga oath

pod priségo under (ali on) oath
kriva priséga perjury, false oath
izjavljam pod priségo, da je ta trditev resnična I declare under oath that this statement is true
odvezati koga njegove prisége to release someone from his oath
s priségo koga obtožiti to swear out a charge (ali warrant) against someone
potrditi kaj s priségo to swear something
s priségo koga obvezati k tajnosti to swear someone to secrecy
položiti priségo to take the oath
prelomiti priségo to break one's oath
s priségo koga obdolžiti zločina to accuse someone under oath
pogubiti koga s priségo to swear someone's life away

pro-fundō -ere -fūdī -fūsum (pro in fundere)

1. razli(va)ti, izli(va)ti, preli(va)ti: aquam, florem vini veteris Pl., aquas sub mensas Plin., vinum in terram O., lacrimas Ci., Auct. b. Alx., O., Sen. tr., lacrimas oculis V., vim lacrimarum Ci., sanguinem (sc. pro patria) Ci., sanguinem ex oculis Plin.; occ. kot pitni dar izli(va)ti: his merum Lact., deo vina Lact.; refl. se profundere in med. profundi uli(va)ti se, razli(va)ti se, udreti (udirati) se, izbruhniti (bruhati), privre(va)ti: lacrimae se profuderunt Ci., lacrimae ore profusae Sil., profusus e cervice cruor O., Nilus e lacu profusus Plin.; metaf. multitudo sagittariorum se profudit C. ali urbe profusi Aenidae Val. Fl. usuti (vsuti) (usipati (vsipati)) se, planiti, udariti, navaliti, se nova profundunt examina (sc. apum) Col. rojijo, quae (sc. in vitibus) se nimium profuderunt Ci. kar je prebujno zraslo, voluptates subito se profundunt Ci. izbruhnejo, p. animam Ci. ali spiritum Cu., Val. Max. izdihniti, clamorem omnes Ci., voces Cat. od sebe da(ja)ti, zagnati (zaganjati), ignes Lucr. od sebe da(ja)ti, res universas profundam Ci. razpravljal bom, profundere simul omnia Plin. iun. povedati, odium in aliquem Ci. sovraštvo stres(a)ti nad kom, usmeriti (usmerjati), nape(nja)ti na koga, profusus in iram Amm. ujezivši se, in questus flebiles sese profuderunt L. so milo zatarnali; se p. in aliquem Ci. ep. vdati se komu; (pogosto) od sebe da(ja)ti = roditi, ploditi: ex alvo matris (sc. puerum) natura profudit Lucr., ea, quae frugibus atque bacis terrae fetu profunduntur Ci., profundere palmites Col., vitia Suet., (sc. insula) profusa ab Aenaria Plin. nastal; cum somnus membra profudit Lucr. zlekniti, položiti (na tla), med. zlekniti se: molli cervice profusae Lucr., profusus gemitu Pac. ap. Fest.; med. profundi tudi = spuščati se, (dol) viseti, bingljati: cui infula ex utraque pari malarum parte profusast (= profusa est) Lucr.

2. (o suhih stvareh) odsuti (odsipa(va)ti), izsuti (izsipa(va)ti): profusā in medium sportulā Ap.; metaf.: ne ventis verba profundam Lucr. da ne izsipam besed vetrovom = da ne bom govoril v burjo (v veter, v prazno).

3. occ.
a) radodarno darovati, žrtvovati: tantam pecuniam Plin. iun., non modo pecuniam, sed vitam etiam pro patria profundere Ci., omnes profudi vires animi atque ingenii mei Ci.
b) zapraviti (zapravljati), (po)tratiti, razsipa(va)ti: divitias in exstruendo mari S., patrimonia, pecunias Ci., da, profunde (sc. pecuniam) Ci., totum se p. in aliquem Ci. vse komu razsipno izda(ja)ti, quae ego si non profundere ac perdere videbor Ci. ep. — Od tod adj. pt. pf. profūsus 3, adv. -ē

1. (dol) viseč, dolg: cauda Varr.

2. brez reda (neurejeno) naprej deroč: profuse tendere in castra L.

3. nezmeren, brezmeren, objesten, prešeren: laetitia efficit profusam hilaritatem Ci., sumptus Ci., cupido T., profusissima libido Suet., genus iocandi Ci., profuse laudare Gell., ea profusius … quaestui atque sumptui deditus erat S.

4. zapravljiv, potraten, razsipen: nepos Ci., profusissima largitio (darežljivost) Suet., profusissimae largitiones Val. Max., profusissimi in eo, cuius unius honesta avaritia est Sen. ph.; z gen.: alicui adpetens, sui profusus S. razsipajoč svoje; praetoria profuse exstructa Suet., festos … dies profusissime celebrabat Suet.; occ.
a) potraten = zelo drag, terjajoč velike stroške: epulae Ci., convivia Suet.
b) (v pozitivnem pomenu) radodaren, darežljiv: mens Stat., homo Mart.

Opomba: Prōfūdit meri: Cat.

prō-iciō -ere -iēcī -iectum (pro in iacĕre)

1. vreči (metati) pred koga, komu: proiectum (sc. cani) odoraris cibum H., proicere alicui frustum cibarii panis Ap.; occ. (naprej) iztegniti (iztegovati, iztezati), (po)moliti (pomaljati), pred sebe (pred sabo) držati: brachium Ci., linguam Lucan., pectus ac ventrem Q., hastam N. nastaviti, clipeum prae se L., pedem laevum V. levo nogo postaviti naprej, naprej stopiti z levo nogo; metaf. stavbo napustiti, na stavbi narediti (delati) napušč (tin, izzidek): ius ali servitus proiciendi Icti. pravica narediti nad sosedovim zemljiščem napušč, prizidek, poseb. tin, izzidek; od tod proici moleti, štrleti, strčati: tectum proiceretur Ci., urbs in altum proiecta Ci. v morje moleče (se prožeče, iztezajoče); tako tudi act. proicere in altum Pac. fr., Ca. fr. v (na) odprto morje moleti (štrleti, prožiti se).

2. (s)poditi, odgnati (odganjati), izgnati (izganjati): Sen. ph. idr., puerum ex angiportu Pl., tantam pestem (sc. Catilinam) foras Ci., aliquem ab urbe O.; occ.
a) pregnati (preganjati), izgnati (izganjati): Agrippam in insulam Planasiam T., Sarmaticas proiectus in oras O.
b) lacrimas Auct. b. Alx. preli(va)ti, točiti, verba Sen. ph. izustiti (izuščati), izgovoriti (izgovarjati).

3. tja (na tla, proč, vstran) vreči (metati), zagnati (zaganjati), izvreči (izmeta(va)ti), odvreči (odmetavati), zavreči (zametavati): sarcinas C., effigiem imperatoris T., aquilam intra vallum C., proicere galeam ante pedes V., aliquid in ignem C., quaedam per fenestram Sen. ph., vexillum trans vallum Val. Max., crates C. nametati (da bi z njimi pokrili jarke), alga proiecta V., proiectus ad saxa Ci., proicere arma C. položiti orožje, odvreči orožje, insignia H. odložiti, puellam Pl. izpostaviti, se in forum L. planiti, semet in flumen Cu., se ex navi C. zagnati se (skočiti) z ladje, super exanimem sese proiecit amicum V. se je vrgel, proicere se ad pedes alicuius Ci. pasti na kolena pred kom; s predik. acc.: tribunos insepultos L., aliquem inhumatum Ci.; pren.: cives in aperta pericula V. pehati, se in hoc iudicium Ci. (kot priča) siliti k tej pravdi, in has miserias proiectus sum S. pahnjen sem, proicere se in muliebres fletus L. planiti v jok (tarnanje), ponižati se do … ; tako tudi pass.: in concubitum amicorum proiecta Iust., proiecta senatūs auctoritas T. propadla.

4. metaf.
a) zavreči (zameta(va)ti), odkloniti (odklanjati), zavrniti (zavračati), vnemar pustiti (puščati), opustiti (opuščati), odpoved(ov)ati se čemu, izogniti (izogibati) se česa, čemu: patriam virtutem C., libertatem Ci., ampullas H., pudorem O., spem salutis Plin. iun., queritur in contione sese proiectum ac proditum a Pompeio C., proiectis omnibus (vse pustivši vnemar) fugae consilium capere C., proicere animam V. usmrtiti (ubiti) se.
b) (ob določenem času) koga odgoditi, odložiti (odlagati), preložiti (prelagati), zavrniti (zavračati), postaviti (postavljati) pred vrata, izločiti (izločati): ii, qui ultra quinquennium proiciantur T. — Od tod adj. pt. pf. prōiectus 3

I.

1. (naprej, ven) moleč, štrleč, iztezajoč se, pomaljajoč se: saxa V., proiectae orae continentis L., neuter proiectus, neuter paulo proiectior Suet.; subst. prōiectum -ī, n tin, izzidek, pomol pri stavbah: Icti.

2. metaf.
a) izreden, izjemen, odličen, izvrsten, sijajen: proiecta iustitia est atque eminet Ci., audacia Ci., cupiditas Ci. nezmerna.
b) nagnjen k čemu, dojemljiv za kaj, podvržen čemu: homo ad audendum proiectus Ci. zelo drzen človek, pravi vratolom(než), in libidinem proiecti Iust., proiectissima ad libidinem gens T., proiectus in verba Amm., Gell. —

II.

1. naprej, na tla vržen, (na tleh) ležeč: proiecti ad terram C., viridi proiectus in antro V., ante simulacra proiecti C., proiecto opem ferre O., insula proiecta in meridiem Plin.

2. metaf. zavržen, zaničljiv, zaničevanja vreden, nizek, podel: consulare imperium L., servientium patientia T., quid esse vobis aestimem proiectius? Prud.
b) potrt, povešen, malodušen, pobit: vultus T. — Adv. prōiectē zaničljivo, malomarno, brezskrbno, brezbrižno, nebrižno, neskrbno, ravnodušno: ignoscere Tert.

prst¹ moški spol (-a …) na roki: der Finger
debel/dolg/ širok kot prst fingerdick/fingerlang/fingerbreit
… prsta Finger-
(konica die Fingerspitze, vnetje medicina die Fingerentzündung, der Fingerwurm)
prst Božji der Finger Gottes
ščitnik za prst die Fingerkappe
niti za prst se umakniti: nicht einen Zoll, keinen Zoll
dati prst na usta den Finger auf die Lippen legen
imeti v malem prstu kaj den Bogen heraushaben/es heraushaben
izsesati iz prsta (izmisliti si) sich (etwas) aus den Fingern saugen
oviti okoli prsta koga (jemanden) um den kleinen Finger wickeln, (jemanden) einwickeln
pritisk s prstom der Fingerdruck
kazati s prstom na mit dem Finger zeigen auf
ne migniti niti s prstom (lenariti) keinen Handschlag tun, keinen Handgriff tun, za preprečitev česa: keine Hand rühren, keinen Finger krumm machen/rühren
pokazati s prstom komu kaj (jemanden) mit der Nase auf (etwas) stoßen
figurativno položiti prst na (odprto) rano den Finger auf die brennende Wunde legen
figurativno dvignjeni prst der gehobene Zeigefinger
če komu daš prst, zagrabi za roko wenn man (jemandem) den kleinen Finger gibt, nimmt er gleich die Ganze Hand
prsti množina Finger množina
računanje s prsti das Fingerrechnen
tleskanje s prsti das Fingerschnippen
imeti dolge prste (krasti) klebrige Finger haben, lange Finger machen/haben
imeti prste zraven seine Hand im Spiel haben, die Finger im Spiel haben, seine Hände im Spiel haben
oblizovati si prste sich die Lippen/Finger lecken
opeči si prste pri čem: sich (bei (etwas)) die Finger verbrennen
pogledati skozi prste durch die Finger schauen, fünf gerade sein lassen, hinwegsehen über, komu kaj (jemandem (etwas)) durchgehen lassen
prešteti na prste (sich) an den (fünf) Fingern abzählen
prsti srbijo koga (jemanden) jucken die Finger, (jemandem) juckt es in den Fingern
dati jih po prstih komu (jemandem) auf die Finger klopfen
dobiti jih po prstih auf die Finger bekommen
imeti občutek v prstih (etwas) in den Fingerspitzen haben
usekati po prstih koga: (jemandem) auf die Finger hauen
drža prstov die Fingerhaltung
do konca prstov bis in die Fingerspitzen
s končki prstov kaj prijeti: mit spitzen Fingern
skodelica za umivanje prstov die Fingerschale

pŕst, pŕsta anat dedo m

nožni prst dedo m del pie
prst me boli tengo un dedo dolorido, tengo un panadizo
dati jih komu po prstih darle a alg en los nudillos
držati prste proč od guardarse de tocar a/c, no meterse en el asunto
gledati komu (ostro) na prste (fig) vigilar de cerca (ali no perder de vista) a alg, mirar a alg las manos
gristi si prste (od jeze) morderse los dedos
iti po prstih ir (ali andar) de puntillas
imeti kaj v malem prstu (fig) tener a/c en la punta de los dedos, saber a/c por los dedos
imeti svoje prste zraven (pri čem) estar mezclado en el asunto, fam andar en el ajo
(na)šteti na prste contar por los dedos
oblizovati si prste za čem chuparse los dedos de gusto con a/c; comerse los dedos por a/c
opeči si prste quemarse los dedos, (fig tudi) pillarse los dedos
s prstom ne migniti no mover ni un dedo
položiti prst na rano poner el dedo en la llaga
oviti koga okoli prsta fam meterse a alg en el bolsillo
lahko ga okoli prsta oviješ (fig) se puede hacer con él lo que se quiera; es blando como la cera
svoje prste v vse vtikati (fig) meter los dedos en todo
pomoli mu prst, pa bo zagrabil celo roko dale el dedo y se tomará la mano; entra por la manga y sale por el cabezón
postaviti se na prste nog empinarse sobre los pies

rákev cercueil moški spol , bière ženski spol

dati, položiti koga v rakev mettre quelqu'un en bière