Franja

jaundiced [džɔ́:ndist] pridevnik
medicina zlateničen; rumen
figurativno zavisten, ljubosumen, poln predsodkov

jèdrati -ām
1. plenjati, v zrnje iti, dobivati zrnje, jagode, zrniti se, izmetavati se: žito, grožđe dobro jedra
2. postajati poln, čvrst, jedrnat: grudi jedraju

jugful [džʌ́gful] samostalnik
poln vrč česa

ameriško, sleng not by a jugful nikakor, za nič na svetu

kȁmenast -a -o
1. kamnast
2. kamniten, poln kamenja

kȁmenit -a -o, kamènit -a -o kamnit, kamnat, poln kamenja: kamenit put; -o korito Drine

kämpferisch bojevit; Leben: poln bojev, v nenehnih bojih

keen² [ki:n] pridevnik (keenly prislov)
oster (rob, veter, vid, bolečina); piker, rezek, jedek, prediren (pogled); globok, močno občuten; slepeč (svetloba), močen, oster (konkurenca); prefinjen, izostren; bister, ostroumen
pogovorno (on) goreč, vnet, željan česa, pohlepen po čem, poln zanimanja za, navdušen za
ameriško, pogovorno prima, brezhiben

to have a keen mind biti bistroumen
as keen as mustard zelo navdušen, vnet
I am not keen on it ni mi za to, ne da se mi tega
trgovina keen prices konkurenčne cene

kerbig razbrazdan, poln zarez

kernig poln pečk; figurativ jeder, klen

kettleful [kétlful] samostalnik
poln kotliček česa

klipprig poln čeri

knobby [nɔ́bi] pridevnik
grčast; nabuhel
ameriško poln okroglih gričkov

knospig poln brstov

komplexbeladen poln kompleksov

kràsotan -tna -o lep, poln lepote: dižu se i prebace preko Vardara, pa onda kroz šume i planine preko bistrih potoka u krasotan predel put Dibre

krpèndav -a -o poln zaplat: -a košulja

labōriōsus 3, adv. -ē (labor2)

1. poln truda (napora), utrudljiv, naporen, težaven, trudovit: opus Pl., fabula Ter., deambulatio non l. Ter., exercitatio, exercitationes, vitae genus Ci., chartae doctae et laboriosae Cat., nihil erit iis Urbe, nihil domo sua dulcius, nec laboriosius molestiusque … provinciā Ci., utrum laboriosius an gloriosius N., operum longe … laboriosissimum L., laboriose conteri Cels., docet laboriosius Ci., semper ii diligentissime laboriosissimeque accusarunt, qui … Ci., laboriosius eruitur plumbum Plin.

2. delaven, prizadeven, priden, marljiv: industrios homines … nos commodius laboriosos (appellamus) Ci., fuit … impiger, laboriosus N., aratores laboriosissimi Ci., bos laboriosissimus socius hominis in agricultura Col., ius laboriosissime dixit Suet. nadvse vztrajno.

3. veliko hudega (težav, nadlog) prenašajoč, ubijajoč se s čim, mučeč se s čim, mučen, trapljen od koga ali česa, onemogel, star, nadložen, v trpljenju preizkušen (= gr. πολύτλας, πολυτλήμων Hom.): vos laboriosos existiment, quibus otiosis ne in communi quidem otio liceat esse Ci., quid nobis duobus laboriosius? Ci., laboriosa cohors Ulixei H., laboriosi (gen. sg.) remiges Ulixei H., homo l. Plin. iun., tuo Catullo … est laboriose Cat. se bridko (hudo) godi; act.: aerumna est aegritudo laboriosa Ci. naporna, nadležna, mučna.

laciniōsus 3, adv. -ē (lacinia)

1. poln oglov (rogljev), oglat (roglja(s)t): Tert., folia magis laciniosa Plin., Alexandria ad effigiem Macedonicae chlamydis … laciniosa Plin., vena laciniose (po drugih lacunosa) crispa Plin.

2. metaf. tako rekoč razkosan, od tod poln težav in sitnosti, poln prikrivanja (ovinkov, okolišev, okolišenja), obširen: animi … imbecillitas laciniosa est Ap., vita, sermo Tert., sermo laciniosissimus Hier.

lacrimōsus (lacrumōsus) 3, adv. -ē (lacrima, lacruma)

1. poln solz, solzav, silno solzeč se, solzen, solziv: lumina vino lacrimosa O., l. oculi Plin. bolezensko se solzeče, solzive, dicere aliquid lacrimose Gell. ob mnogih solzah; metaf. (o rastlinah in drevesih) premočno solzeč: si (vites) sint lacrimosae Plin. če premočno solzijo.

2. jokav, plakajoč, (o)tožen, tožeč, žalosten: voces V., carmen O. žálostnica, žalostinka, mater, singultus, vultus Ap.

3. solze (jok) vzbujajoč, beden, nesrečen, žalostilen, žalosten (o vplivu na telo ali dušo): caepa l. ali flebile caepe simul lacrumosaeque ordine tallae Luc. ap. Non., caepis odor lacrimosus Plin., lacrimosus fumus H., O., bellum H., funera H., O., iussa O., ferarum spectacula Icti.; dvoumno: lacrimosa poëmata Pupi H. solzne = jokave in ganljive (gledališke) igre.

lacūnōsus 3 (lacūna)

1. poln globeli, zarez, luž, lužast: convallis, incilia Ap.

2. poln praznin, vrzelast, nepopoln: nihil eminens, nihil lacunosum Ci., quoniam (vena) lacunosa et crispa Plin., sin intervalla erunt lacunosa Vitr. če bo (je) kaj vmesnih globelic (vdolbinic).