Franja

παρρησία, ἡ (πᾶν, ῥῆσις) 1. svoboda govora, odkritosrčnost, iskrenost, prostodušnost, μετὰ παρρησίας odkrito, odkritosrčno, παρρησίᾳ, ἐν παρρησίᾳ javno, očitno NT. 2. NT pogum, zaupanje.

πούς, ποδός, ὁ [Et. idevr. ped, lat. pes, pedis; nem. Fuß (got. fōtus); sor. slov. pod, Boden, peš, pehota. – Obl. dat. pl. ποσί, ep. ποσσί, πόδεσσι; gen. dat. du. ποδοῖν, ποδοῖιν]. 1. a) noga, kopito, parkelj, krempelj Od. 15, 526; ξύλινος lesena noga, ἐς πόδας ἐκ κεφαλῆς, ἐκ κεφαλῆς ἐς πόδας ἄκρους od nog ali pet do glave; πόδα ἔχω ἔξω κλαυμάτων živim brez nesreče, odnesem zdravo kožo, ἐξ ἑνὸς ποδός na eni sami nogi, ἀφ' ἡσύχου ποδός vsled boječega nastopa (vsled bojazljivosti); v tihi samoti (živeč); b) meton. korak, hod, tek, dirjanje ποσσὶ ἐρίζω, νικῶ, ὡς ποδῶν ἔχει (τάχιστα) kar najhitreje, kakor hitro je mogoče; c) zveze s predlogi: ἐν ποσί pred nogami, blizu, τὰ ἐν ποσί kar pride komu na pot (pred noge), kar je najbližje, znano, navadno; ἐπὶ πόδα ἀναχωρέω, ἄπειμι, ἀνάγω odidem (umaknem se) ritenski, zadenjski (tako, da je obraz obrnjen proti sovražnikom), počasi, korak za korakom; κατὰ πόδα(ς) za petami, tik za, takoj za, hitro; παρὰ πόδα zraven noge, blizu, τὰ παρὰ πόδα bližnje, znano, παραὶ ποσὶ κάππεσε θυμός pogum jim je upadel; πρὸ ποδῶν pred nogami, blizu = πρὸς ποσί. 2. pren. a) spodnji del kake stvari, konec (vrvi), vznožje, podnožje (gore); noga (mize, postelje itd.); b) vrv (privezana na spodnji del jadra), obe spodnji vrvi, s katerima se je napenjalo jadro. 3. mera: črevelj (= ca 30 cm).

προθῡμία, ἡ, ion. -ίη 1. nagnjenost, pripravljenost, prizadevanje, vnema, želja, προθυμίαν ἔχω sem pripravljen, težim, želim, ἐκ προθυμίας τινός na željo koga. 2. naklonjenost, ljubav, vdanost, uslužnost. 3. dobra volja, veselo srce, pogum, srčnost, ὑπὸ προθυμίας pazljivo, τίς ποθ' ἡ προθυμία zakaj si se odločil?

προ-κάμνω poet. 1. vnaprej se trudim, poprej trpim, zbolim, ταῖς γνώμαις prej izgubim pogum. 2. trudim se za koga τινός.

ῥώμη, ἡ (ῥώννυμι) 1. telesna moč, jakost, sila. 2. politična ali vojna moč, vojska. 3. duševna moč, srčnost, hrabrost, pogum, odločnost.

σθένος, ους, τό ep. poet. [Et. iz zgwhenos] 1. jakost, moč, krepkost, σθένος Ἰδομενῆος jaki, močni Idomenej. 2. moč, mogočnost, oblast, vojna moč, vojstvo, παντὶ σθένει s celo vojsko; pogum, junaštvo.

συγ-χέω, συγ-χύνω [fut. συγχέω, aor. συνέχεα, pf. συγκέχυκα, ep. impf. σύγχεον, aor. σύγχεα, συνέχευα, 3 sg. med. σύγχυτο] I. act. 1. skup zlivam, sipljem. 2. pren. a) spajam, družim; b) zmešam, skuštram, zamotam, spravim v nered; ἄνω κάτω πάντα vse preobrnem, ἡνία σύγχυτο so se zamotali, αἱ γνῶμαι συνεχέοντο mnenja so si nasprotovala; c) vznemirjam, (z)begam, (na)hujskam, sramotim NT; jemljem pogum ἄνδρα, potarem, motim θυμόν, συγχυθείς potrt, prestrašen, zmeden; d) uničim, zdrobim ὁ χρόνος πάντα, zasipljem ὁδόν, razkopljem τάφους, razrušim δόμους; e) razveljavim, prelomim, kršim ὅρκια, ὅρκους, σπονδάς, vzamem veljavo, pokazim, izjalovim τὴν χάριν, κάματον. II. med.-pass. 1. zamotam se, mešam se, uprem se. 2. zmešam se, groza me obide, prestrašim se NT.

τόλμα, ἡ (τλήναι) pogum, neustrašenost, smelost, (pre)drznost, predrzen čin, zločin, hudodelstvo.

ὑπο-φέρω [gl. φέρω, ion. aor. ὑπήνεικα] 1. (od)nesem izpod česa, odpeljem, odvedem, rešim (iz nevarnosti) τινά; pren. premaknem, zmešam ἑορτάς, zapletem, zapeljujem. 2. vozim, peljem navzdol; πληγήν udarim od zgoraj; pass. a) plovem, vozim se po reki navzdol τῷ ποταμῷ, drevim doli črez drn in strn; b) dam se zapeljati πρός τι; skrit sem pod čim, izgubim pogum, propadem. 3. držim kaj nasproti; a) ponujam σπονδάς; b) izgovarjam se s čim μῆνας; c) vzbujam ἐλπίδα. 4. nosim za kom ὅπλα. 5. pren. prenašam, trpim τί NT.

ὑφ-ίημι (pogosto v tmezi) ion. ὑπ-ίημι [pt. aor. ὑφέντες] I. act. trans. in pass. a) podložim, podstavim, spodaj pritrdim, τινί τι kaj pod kaj; b) doli pošiljam (spuščam, mečem) τινί τι, ὑπό τινι pod kaj, τινί s čim, ἔς τι na kaj; λόχον napravljam zasedo, ἱστία spenjam, zvijam; c) skrivaj pošiljam, nagovarjam, podpihujem, naročujem, narejam, τινά τι koga za kaj; d) prepuščam, izročam ἀλγηδόσι; e) popuščam, dovoljujem, odnehavam, ponižujem. II. act. intr. in med. 1. a) dopuščam, priznavam, pri-, popuščam, τινί komu, τινός v čem, τὸ ὕδωρ ὑπίεται τοῦ ψυχροῦ voda izgublja mrzloto; b) zaostajam, zanemarjam se, ὑφειμένη πλέω plovem s spetimi (zvitimi) jadri = plovem ponižno. 2. doli se spuščam, usedam se, umikam se, vdajam se, podvržem se τινί, pogum mi upade. 3. dopuščam, dovoljujem, priznavam οὐδενί. 4. pripravljen sem na kaj. 5. priplazim se τινὶ ὡς ἔχιδνα; stiskam se h komu, ovijam se koga.

φρόνημα, ατος, τό 1. a) zdravo mišljenje, razum, pamet, razumnost, modrost; b) misel, načrt, osnova, namera, volja. 2. način mišljenja ali čustva; a) pogum, srčnost, zaupanje do samega sebe, samozavest; b) plemenito mišljenje, plemenitost, blagodušnost; c) oholost, ponos, ošabnost, prevzetnost.

ψῡχή, dor. ψυχᾱ́, ἡ 1. življenjska sila, dih, življenje: ψυχὴ ἔλιπεν αὐτόν življenje ga je zapustilo (ali: izgubil je zavest), ἀγωνίζομαι, μάχομαι περὶ τῆς ψυχῆς borim se za življenje, τρέχω (θέω) περὶ τῆς ψυχῆς, ὁ ἀγὼν περὶ τῆς ψυχῆς boj na življenje in smrt, κινδυνεύω περὶ τῆς ψυχῆς gre mi za življenje, življenje je v nevarnosti, ψυχὴν παρατίθεμαι zastavim svoje življenje. 2. a) duša (umrlih v podzemlju), τῶν τελευτησάντων sence umrlih; b) (= oseba, človek) μεγάλων ψυχῶν ἱείς na visoke ljudi, ὀκτὼ ψυχαὶ διεσώθησαν osem duš (ljudi) NT, ψυχαὶ ὡσεὶ τρισχίλιαι tritisoč duš NT. 3. duša (opp. σῶμα) kot sedež duševnih zmožnosti in strasti: a) razumnost, pamet, zavest; b) pogum, srce, hrabrost; c) želja, težnja, nagon, poželenje; tek ἡ ψυχὴ σῖτον οὐ προσίετο; ἐκ τῆς ψυχῆς iz (celega) srca NT; ἐκ τῆς ψυχῆς φίλος pravi (resničen) prijatelj. 4. pogosto opisuje ψυχή osebo: μηδεὶς κρατείτω τῆς ἐμῆς ψυχῆς (moje osebe), ἡ ψυχή μου in ἡ ἐμὴ ψυχή = ἐγώ, ἡ ψυχή μου παρεσκεύασται pripravljen sem, hočem; tudi v nagovoru: φίλη ψυχή, ὦ ἀγαθὴ καὶ πιστὴ ψυχή.

квинта f (glasb.) kvinta;
повесить нос на квинту zgubiti pogum, postati potrt

нюни f pl.
распустить н. cmeriti se; (pren.) izgubiti pogum

опускаться, опуститься spuščati se, spustiti se;
о. на колени poklekniti;
о. в кресло sesti;
почва опускается /tla se posedajo;
у меня просто руки опускаются zapušča me pogum;
верёвка опустилась vrv je popustila;
барометр опускается barometer pada;
он опустился zanemaril se je

падать, пасть padati, pasti;
п. духом izgubljati pogum, obupavati;
вода падает voda upada;
волосы падают lasje izpadajo;
корова пала krava je poginila;
п. в обморок onesvestiti se;
падающая эвезда zvezdni utrinek, meteor

рука f roka; pisava;
в две руки dvoročno;
это мне не с руки to mi je nerodno;
это на руку мне to mi ustreza;
подать руку помощи pomagati;
от руки написано pisano na roko;
приложить руку sodelovati, imeti svoje prste zraven; podpisati;
я знаю его руку poznam njegov podpis, njegovo pisavo;
это не его руки tega ni on pisal;
подделать руку ponarediti podpis;
по правую руку na desni, na desno;
давать волю рукам tolči se;
взять себя в руки premagati se, umiriti se;
у меня всё валится из рук nimam volje, moči za delo, nič mi ne gre od rok;
из рук вон плохо čisto zanič je;
у меня руки опустились izgubil sem pogum;
ударить по рукам (zast.) udariti v roke;
под руку roko v roki;
отсюда туда рукой подать od tod je do tja samo nekaj korakov, blizu je;
под руку говорить motiti pri delu s pogovorom;
рука в руку z ramo ob rami; skupno, v slogi;
наложить руку на себя samomor storiti;
наложить руку на что prilastiti si kaj;
у меня руки чешутся prsti me srbijo;
отбиться от рук odreči pokorščino;
махнуть на дело рукой križ narediti čez kaj, odreči se;
он на все руки мистер to vam je mojster za vse, na vse se spozna;
на руку нечист nepošten je, rado gre kaj z njim;
нагреть себе руки nagrabiti si, nabasati si žepe;
сон в руку sanje se uresničujejo;
дать по рукам кому pograjati koga;
сидеть сложа руки sedeti križem rok, izmikati se delu;
работать не покладая рук delati brez oddiha;
это зло не большой руки to ni prevelika nesreča;
держать чью руку podpirati koga;
иметь на руках imeti pri sebi (denar);
у него руки коротки nima take moči;
по рукам v redu, prav;
сбыть с рук znebiti se, otresti se;
мне это не рука to ni zame;
на скорую руку površno;
под пьяную руку v pijanosti;
средней руки srednji, povprečen;
его рукой не достанешь ne moreš do njega