Franja

odpeljáti (-péljem) | odpeljávati (-am)

A) perf., imperf.

1. trasportare, portare:
odpeljati ranjenca v bolnišnico portare il ferito all'ospedale
odpeljati avto v delavnico portare l'auto dal meccanico

2. partire:
avtobus odpelje zvečer il pullman parte la sera

3. condurre, portare; associare; prelevare:
peljati koga na ples portare uno a ballare
odpeljati v taborišče, v zapor deportare; condurre in prigione, associare alle carceri

B) odpeljáti se (-péljem se) | odpeljávati se (-am se) perf. refl. andarsene, partire; volar via

odpréti to open; (odkleniti) to unlock

s silo odpréti to force open
znova odpréti to reopen
odpréti buteljko to uncork a bottle
odpréti dežnik to open (ali to put up) an umbrella
odpréti konto to open an account
odpréti komu neomejen kredit to set unlimited funds at someone's disposal
s silo odpréti ključavnico to pick a lock
odpréti oči to open one's eyes
odpréti komu oči to open someone's eyes, to disillusion someone, to undeceive someone, to disabuse someone
oči so se mi odprle it dawned upon me
odpréti ples to open the ball, to lead off the dance
odpréti za promet to open to traffic
odpréti razstavo to open an exhibition
odpréti sejo to open a meeting
odprli so novo šolo a new school has been opened
odpréti paket to unpack a parcel
odpréti srcé to open (ali to unlock) one's heart
odpréti usta to open one's mouth, figurativno to speak up
ne odpréti ust not to open one's lips
odpréti vrata to open the door, (po zvonjenju pri vratih) to answer the door (ali the bell)
odpréti tvor to open an abscess
na stežaj odpréti vrata to open the door wide, to set the door wide open
vrata se niso hotela odpréti the door would not open
odpréti se to open, (naglo) to fly open; (padalo) to open
stara rana se je odprla the old sore (has) reopened

ȍkrētan -tna -o
1. vrtilen: -a pozornica; okretni ples, okretna igra ples, pri katerem se plesalca vrtita v krogu, valček, polka, tango
2. okreten, spreten

olepotíčiti (se) (s')embellir, (se) décorer, se parer

olepotičiti obraz, telo embellir (ali décorer) son visage, son corps
olepotičiti se za ples s'embellir (ali se parer) pour le bal

olivette [ɔlivɛt] féminin oljkov nasad; vrsta grozdja; umeten biser v obliki olive

olivettes pluriel ples ob trgatvi oliv

óperen d'opéra; lyrique

operna arija (grand) air moški spol d'opéra
operno besedilo livret moški spol d'opéra
operna hiša Opéra moški spol, théâtre moški spol lyrique
operno kukalo jumelles ženski spol množine (de théâtre), lorgnette ženski spol (de spectacle)
operni pevec chanteur moški spol d'opéra
operna pevka chanteuse ženski spol d'opéra, cantatrice ženski spol (d'opéra)
operni ples bal moški spol de l'Opéra
operni zbor, ansambel troupe ženski spol de l'Opéra

opern|i [ó] (-a, -o) opernhaft; Opern- (koncert das Opernkonzert, libreto das Opernlibretto, pevec der Opernsänger, ples der Opernball, arija die Opernarie, glasba die Opernmusik, hiša das Opernhaus, melodija die Opernmelodie, pevka die Opernsängerin, predstava die Opernaufführung, gledališče das Operntheater)

orožj|e¹ [ó] srednji spol (-a …) vojska

1. (oborožitev) Waffen množina, die Bewaffnung, die Rüstung; (bojna oprema) das Kriegsgerät; (bojno sredstvo) kemično: der Kampfstoff

2. die Waffe (avtomatsko Maschinenwaffe, daljinsko Langstreckenwaffe, jedrsko Kernwaffe, Atomwaffe, maščevalno Vergeltungswaffe, metalno Wurfwaffe, ofenzivno Angriffswaffe, kratkega dometa Kurzstreckenwaffe, srednjega dometa Mittelstreckenwaffe, za bodenje Hiebwaffe, za množično uničevanje Massenausrottungswaffen množina, protipodmorniško U-Jagd-Waffe, protitankovsko Panzerabwehrwaffe, raketno Raketenwaffe, ramensko strelno Schulterfeuerwaffe, razdiralno Zerstörungswaffe, ročno protitankovsko Panzerabwehrhandwaffe, ročno strelno Handfeuerwaffe, Handwaffe, Faustfeuerwaffe, samokresno Selbstladewaffe, strelno Feuerwaffe, Schießwaffe, [Schußwaffe] Schusswaffe, tajno Geheimwaffe, taktično taktische Waffe, teledirigirano Fernlenkwaffe uničevalno Vernichtungswaffe, uplenjeno Beutewaffen množina, vbodno Stichwaffe, Stoßwaffe, letalstvo vgrajeno Bordwaffe, zastraševalno Abschreckungswaffe)
dobava orožja die Waffenlieferung
izvoz orožja der Rüstungsexport
nakup/nakupovanje orožja der Rüstungskauf
posedovanje orožja der Waffenbesitz
uporaba orožja der Waffengebrauch
uporaba strelnega orožja der [Schußwaffengebrauch] Schusswaffengebrauch
zbirka orožja die Waffensammlung
ples z orožjem der Waffentanz
figurativno rožljanje z orožjem das Säbelrasseln, Säbelgerassel
trgovec z orožjem der Waffenhändler
trgovina z orožjem der Waffenhandel
z orožjem komu kaj vzeti ipd.: mit Waffengewalt
z lastnim orožjem mit seinen eigenen Waffen (tudi figurativno)
odpoved orožju der Waffenverzicht
zakonodaja o orožju das Waffenrecht
položiti orožje die Waffen strecken/niederlegen
pustiti, da naj spregovori orožje die Waffen sprechen lassen
orožje molči die Waffen ruhen
brez orožja waffenlos, unbewaffnet, ozemlje: waffenfrei
seči po orožju zu den Waffen greifen

otvóriti to open; (svečano) to inaugurate; (napraviti dostopno) to make accessible

otvóriti ples to lead off the dance
otvóriti za promet to open to traffic
otvóriti kredit komu to open a credit account in favour of someone
otvóriti razstavo to open an exhibition
otvarjam... I declare the... open

pa

A) adv.

1. (izraža zavrnitev) invece:
saj nisi bil zraven. Pa sem bil ma tu non c'eri. Invece sì, c'ero

2. (poudarja ugibanje) ○, e, mai:
kaj pa, če ga ne bo e se non viene

3. (krepi veznik) ○:
zemlja je tu rodovitnejša kakor pa na Krasu qui la terra è più fertile che sul Carso

B) konj.

I. (v protivnem priredju)

1. ma, invece, mentre, però, quando:
obljubil je, pa ni držal besede aveva promesso, ma non è stato di parola

2. (za izražanje nepričakovanega) e, e invece, quando:
mlad, pa tako pokvarjen così giovane e così corrotto

3. (za dopolnjevanje prej povedanega) ma:
večkrat se razjezi, pa ne brez vzroka si arrabbia spesso, ma non senza motivo

4. (za krepitev prislova) e:
samo pozdravim jih, potem pa grem corro a salutarli e poi vado

5. (za stopnjevanje) e:
pozdrav vsem, posebno pa dragim gostom un saluto a tutti e specie ai cari ospiti

6. (za izražanje vzročno-posledičnega razmerja) e, e così:
boji se, pa se skriva ha paura e si nasconde

7. (za izražanje vzročno-sklepalnega razmerja) e, e pertanto, e perciò:
to je zanimiv primer, pa je prav, da si ga ogledamo è un caso interessante e perciò merita una disamina

8. (za izražanje pogojno-posledičnega razmerja) ○, e:
če ti ni všeč, pa pojdi se non ti piace, vattene
če nočeš, pa pusti se non vuoi, lascia

9. (v adv. rabi z vezniki, izraža nasprotje) ○
čemu ti bo toliko denarja, ko pa ne moreš vsega porabiti a cosa ti servono tanti soldi se non puoi spenderli?

II. pog.

1. (za vezanje dveh stavčnih členov) e:
prinesi kruha pa sira portaci pane e formaggio

2. (pri naštevanju) e:
šumenje macesnov, borovcev pa smrek il sussurrare dei larici, dei pini e degli abeti

3. (pri ponavljanju iste besede za izražanje visoke stopnje) e (poi):
tako ne bo šlo, ne pa ne così non va: no e poi no

4. (za seštevanje) e:
star je dve leti pa tri mesece ha due anni e tre mesi

5. ta pa ta, tak pa tak ○, e:
pride ta pa ta dan arriva il tal e tal giorno
to se napravi tako pa tako questo si fa così e così

III. pog. (v vezalnem priredju)

1. (pri sočasnosti ali zaporednosti) e:
molči pa čaka tace e aspetta

2. (za vezanje dveh sorodnih povedkov) e:
ves dan vpije pa razgraja tutto il giorno non fa che strillare e vociare

3. (za izražanje namena) e, ○:
pojdi pa zapri vrata va' a chiudere la porta

IV.

1. (za opozoritev na prehod k drugi misli) e:
pa še to e ancora

2. (za izražanje začudenja) e:
pa to naj bo pridnost e questa sarebbe laboriosità?! (poudarja samoumevnost povedanega)
jurček je pa ja ena najboljših gob il porcino è uno dei funghi migliori

3.
a) (izraža soglasje, privolitev)
ali ga boš kozarček? Pa ja gradisci un bicchiere? Sì, (grazie)
b) (izraža vdanost v usodo)
kar bo, pa bo sarà quel che sarà
c) (izraža zaskrbljenost) pog.
da je bolan? Pa menda ja ne sta male? Sul serio? Dici sul serio?
d) (izraža privoščljivost) pog.
pa imaš, ko si tako nestrpen tutta colpa della tua impazienza
e) (izraža podkrepitev trditve)
tepec je, pa pika è uno scemo. Punto e basta
f) (izraža močno zavrnitev) neanche; manco:
smem na ples? Kaj pa še posso andare a ballare? Neanche per sogno
tega ne bi storil, pa če bi mu z zlatom plačal neanche pagandolo a peso d'oro lo farebbe
g) (izraža omalovaževanje)
hudič, pa taka večerja che schifo di cena
pog. ta ga pa pihne è proprio in gamba
ta ima denarja še pa še quello lì ha soldi a palate

C) inter.

1. (izraža dvom) ○, mah:
bo razumel, da se je zmotil? Pa, ne vem capirà di aver sbagliato? Mah, non lo so

2.
pa še kako! eccome

paré, e [pare] adjectif okrašen; pripravljen; zavarovan (contre proti)

bal masculin paré slavnosten ples

parn|i² (-a, -o) paarig, Paar- (rima der Paarreim, ples der Paartanz); rastlinstvo, botanika paarig, paarig angelegt

pas¹ [pɑ] masculin korak (tudi figuré); stopinja, stopnica, prag; soteska, morska ožina; prehod; musique plesni korak; architecture, technique zareza, izrez; luknja

au pas korakoma
à chaque pas pri vsakem koraku
à deux pas d'ici čisto blizu
pas à pas korak za korakom; oprezno, preudarno
(tout) de ce pas takoj, neposredno
sur le pas de la porte na pragu
pas cadencé, accéléré (militaire) enakomerno ubran, pospešen korak
Pas de Calais Calaiska vrata
pas de charge (militaire) naskočni korak
pas de clerc spodrsljaj, nespretnost
de course (militaire) tek
pas (de) gymnastique (sport) gimnastični korak
pas de l'oie (nemški) paradni korak
pas de vis navoji na vijaku
faux pas spodrsljaj (tudi figuré)
mauvais pas (figuré) stiska
mise féminin au pas (figuré, politique) izenačenje, sousmeritev
salle féminin des pas perdus dvorana (na sodišču, kolodvoru), kjer ljudje prihajajo in odhajajo, hodijo sem in tja
j'y vais de ce pas takoj grem tja
aller à pas de loup rahlo in tiho stopati
aller à pas mesurés (figuré) premišljeno ravnati, postopati
aller à pas de tortue počasi, kot želva, po polževo iti
allonger le pas pospešiti korak, iti hitreje
arriver sur les pas de quelqu'un priti takoj za kom
s'attacher, être attaché aux pas de quelqu'un biti komu povsod za petami
céder le pas à quelqu'un prepustiti komu prvo mesto
changer le pas menjati korak
doubler le pas podvojiti korake
emboîter le pas à quelqu'un ubirati korake za kom; figuré posnemati koga, ravnati se po kom
être dans un mauvais pas biti v kritičnem položaju
en être au premier pas (figuré) biti šele na začetku, v začetkih, ne še daleč priti
faire un grand pas, de grands pas napraviti velik korak naprej
faire les premiers pas prevzeti iniciativo, kot prvi dati pobudo
ne pas faire un pas ne se premakniti naprej, koraka naprej ne napraviti
l'enfant a fait ses premiers pas otrok je shodil
faire les cent pas sem in tja hoditi
faire un faux pas spodrsniti, spotakniti se
marcher à pas comptés umerjeno korakati, iti
marcher à pas de géant napraviti, delati orjaške korake; figuré silno napredovati
marcher d'un bon pas hitro iti
marcher sur les pas de quelqu'un ubirati korak za kom, figuré iti po njegovih stopinjah
marquer le pas stopati na mestu, ne se premakniti z mesta (tudi figuré)
mettre au pas zdresirati, pripraviti do ubogljivosti; politique izenačiti, so-, istousmeriti
se mettre au pas (figuré) iti s časom
mesurer au pas premeriti s koraki (razdaljo)
ouvrir le pas začeti ples
passer, sauter, franchir le pas (figuré) (morati) ugrizniti v kislo jabolko
prendre le pas sur quelqu'un koga v ozadje odriniti, poriniti
précipiter ses pas pohiteti
presser, hâter le pas pospešiti korake
ne pas quitter quelqu'un d'un pas ne se ganiti od koga
ralentir le pas iti počasi
regretter ses pas obžalovati svoja prizadevanja, napore
(re)mettre au pas spraviti (spet) v red, k pameti
retourner, revenir sur ses pas obrniti se, iti po isti poti nazaj
la voiture roule au pas avto vozi z zmanjšano hitrostjo
sauter le pas premagati oviro; umreti
sortir, se tirer d'un mauvais pas izvleči se iz kritičnega položaja, iz nevarnosti
voilà un grand pas de fait precejšen korak naprej smo naredili
c'est le premier pas qui coûte najtežji je začetek

pecten -inis m (pectere)

1. glavnik, čêšelj, česalo: Pl., deducit pectine crines O., flectere comas pectine Petr., pectine expedire capillum Fr., inter pectinem speculumque occupatus Sen. ph.

2. metaf. glavniku podobne stvari
a) tkalski glavnik (greben), brdo: dentes pectinis Varr., percurrens pectine telas V., pectine densat opus O.; meton. tkalstvo: Niliacus Mart.
b) drzálo, drzálnik, gradáše, mikálnik, greben orodje za drzanje lanu in mikanje volne: Plin.
c) grablje: O., Col.
d) školjka „grebenatka“, pokrovača: Plin., pectinibus patulis iactat se Tarentum H.
e) bot. p. Veneris, neka rastl., menda češljíka: Plin.
f) sramne dlake: Iuv., Plin.; tudi sramna kost, sramnica, dimeljnica: Cels.
g) žile, kolobarji, letnice v lesu: Plin.
h) p. dentium grebenasta vrsta zob: Prud.
i) „glavnik“, ples pri katerem so se plesalci prepletali: Stat.
k) sklepanje rok (v strahu ipd.): digiti inter se pectine iuncti O. prsti sprijeti kakor glavnik z lasmi = grebenasto sklenjeni; tudi zaplet, preplet vesel dveh ladij: mixtis obliquo pectine remis Lucan.

3. = plectrum brenkalo, trzalica: Iuv., (sc. chordas) pectine pulsat eburno V.; meton.
a) plunka, lutnja: Val. Fl.
b) pesem: canere alterno pectine O. v menjajočih se verzih, izmenično v heksametrih in pentametrih = peti elegično pesem.

peljáti (péljem)

A) imperf.

1. trasportare, portare, condurre:
peljati v avtomobilu, na vozu portare in auto, trasportare col carro

2. portare, condurre, guidare, accompagnare:
peljati krave na pašo condurre le mucche al pascolo, (na planinsko pašo) estivare
peljati avtomobil k mehaniku portare l'automobile dal meccanico
peljati otroke na sprehod portare i bambini a spasso
peljati na izlet, na ples, v gledališče portare in gita, a ballare, a teatro
peljati koga pod roko portare uno sotto braccio
peljati konja za uzdo condurre il cavallo con la cavezza

3. essere diretto; aer. volare:
letalo pelje na tej progi dvakrat tedensko su questo percorso l'aereo vola due volte la settimana

4. (imeti določeno smer) portare, condurre; mettere:
vrata peljejo v klet la porta conduce in cantina
steza pelje na polja il sentiero mette nei campi
pojdi, kamor te srce pelje va' dove ti porta il cuore
pren. to nikamor ne pelje così non si conclude niente

B) peljáti se (péljem se) imperf. refl. andare, viaggiare (in); prendere:
peljati se z vlakom andare, viaggiare in treno, col treno; prendere il treno

ple|sati [é] (-šem) zaplesati tanzen (z drugimi mittanzen, pokazani ples nachtanzen)
plesati rock rocken
plesati step steppen
plesati valček walzen
dobro plesati ein guter Tänzer sein
ne plesati Nichttänzer sein
plesati kot kdo žvižga nach jemandes Pfeife tanzen, nach jemandes Geige tanzen
plesati okoli koga/česa: herumtanzen um, figurativno um (jemanden) herumtänzeln, (skrbeti za koga) (jemanden) umsorgen
rad plesati tanzlustig/tanzfreudig sein
kadar mačke ni pri hiši, miši plešejo wenn die Katze fort ist, tanzen die Mäuse

počásen (-sna -o) adj. lento, tardo; pigro, torpido, lungo, sonnacchioso, neghittoso, pesante::
počasna vožnja corsa lenta
počasen človek un uomo tardo, lento
počasna smrt morte lenta
biti počasnih nog camminare lentamente
biti počasne glave, pameti essere lento, tardo, duro di comprendonio
počasno delo lavoro che esige molto tempo
avt. pas za počasni promet corsia di scorrimento lento
farm. zdravilo s počasnim delovanjem farmaco ad azione lenta
pren. počasen hrust pachiderma
počasni ples lento
film., šport. počasni posnetek moviola
tv počasni tek rallentamento
iron. počasno birokratsko kolesje lentocrazia

polonais, e [pɔlɔnɛ, z] adjectif poljski; masculin poljski jezik; féminin poloneza

Polonais, e masculin, féminin Poljak, -inja
folklore masculin polonais poljska folklora
danse féminin polonaise poljski ples
boire comme un Polonais (familier) pretirano piti, opijaniti se
être ivre, soûl comme un Polonais, comme quatre Polonais biti pijan ko mavra, ko klada, ko čep

poloneza samostalnik
1. (ples) ▸ polonéz

2. (vrsta glasbe) ▸ polonéz

ponovíti répéter, redire, refaire, reproduire, réitérer, renouveler ; (naučeno) repasser ; (na kratko) (se) résumer, récapituler ; (glasba) rebattre

ponoviti se se répéter, se réitérer, se résumer, récidiver
ponoviti lekcijo repasser (ali répéter) sa leçon
ponoviti svojo obljubo, neko prepoved réitérer sa promesse, une défense
ponoviti ples, poskus répéter une danse, un essai
ponoviti podvig renouveler un exploit
ponoviti neko potovanje refaire un voyage
če bi se to ponovilo si cela se reproduisait, en cas de récidive