Franja

tréskav

tréskavi plin, tréskavec firedamp

treten (trat, getreten) stopiti, stopati; hinein: vstopiti, vstopati, hinaus: izstopiti, izstopati, über: prestopiti, prestopati; mit den Füßen: hoditi po (čem), pohoditi (kaj), teptati, poteptati; (einen Fußtritt geben) brcniti, brcati; eine Delle: z brco narediti; Geflügel, Federwild: spraviti se na (der Hahn tritt die Henne petelin s spravi na kokoš); sich etwas treten in den Fuß usw.: zadreti si v nogo;
auf: auf die Zehen treten stopiti na prste; auf jemandes Seite treten postaviti se na stran (koga); auf das Gas(pedal)/die Kupplung treten pritisniti na plin/sklopko;
durch: eine Spur durch etwas treten shoditi potko/sled po;
gegen: treten gegen etwas brcniti v (kaj);
hinter: hinter die Wolken treten Sonne: skriti se za oblake;
in: in die Pedale treten poganjati pedale; Samen usw.: in die Erde treten zahoditi (seme v zemljo); in Erscheinung treten pojaviti se, pokazati se; in den Stand der Ehe treten stopiti v zakonski stan; in einen Streik treten začeti stavkati; in Verbindung treten mit povezati se z, navezati stike z;
nach: treten nach brcati v/poskusiti brcniti (koga, kaj);
über: übers Ufer treten [Fluß] Fluss: prestopiti bregove;
von: von einem Fuß auf den anderen treten prestopati se; sich den Schmutz von den Schuhen treten obrisati si čevlje;
zu: zur Seite treten stopiti vstran, figurativ umakniti se; zu Tode treten poteptati; kürzer treten figurativ omejevati se, omejiti se

Tube, die, (-, -n) tuba; auf die Tube drücken figurativ pritisniti na plin

turkmenistanski pridevnik
geografija (o Turkmenistanu in Turkmenistancih) ▸ türkmenisztániSopomenke: turkmenski

turkmenski pridevnik
geografija (o Turkmeniji in Turkmencih) ▸ türkménSopomenke: turkmenistanski

turn off prehodni glagol
izključiti, zapreti (plin, vodo itd.), ugasniti (luč); odpustiti (koga iz službe); odposlati; odvrniti, oddaljiti, odstraniti; prekiniti (delovanje stroja)
sleng obesiti (zločinca); poročiti (zakonski par); dovršiti, završiti, zgotoviti; obrniti (to na)
obiti (vprašanje itd.), iti mimo, izogniti se
neprehodni glagol
zaviti stran, kreniti (s poti), spremeniti pot; oddaljiti se, obrniti se stran; odcepiti se, ločiti se (o cesti); pokvariti se

to turn off an epigram napraviti epigram
to turn a matter off with a laugh s smehom iti preko kake stvari
here we turn off (our road turns off) for Zagreb tukaj zavijemo (se cesta odcepi) za Zagreb
to turn off the water (gas, electric light, radio) zapreti, izključiti vodo (plin, električno luč, radio)

uhájati (s'en)fuir, s'échapper, s'évader, déserter

plin uhaja le gaz s'échappe
uhajati k sovražniku passer à l'ennemi

uhájati (-am) | uíti (uídem) imperf., perf.

1. fuggire, scappare; evadere:
uhajati od doma scappare di casa
uiti iz zapora evadere dalla prigione
uiti iz glave scappare di mente

2. (iztekati) uscire, fuoriuscire, sprigionarsi, sfiatare:
iz cevovoda uhaja voda l'acqua esce dalle condutture
plin uhaja il gas sfiata

3. (utrgati se) venire, uscire; mandare:
iz grla so ji uhajali kriki dal suo petto venivano urla
fantu je uhajal smeh al ragazzo veniva da ridere

4. (usmerjati se) andare:
misli so mu uhajale v domači kraj andava col pensiero al luogo nativo

5. (izmakniti se pred kom, čim) sfuggire, scampare:
uiti nevarnosti scampare il pericolo
žarg. šport. kolesar je ušel vodilni skupini il corridore sfuggì al plotone di punta

6. (opaziti, zaznati) sfuggire:
kot dobremu opazovalcu mu ni ušla nobena podrobnost da buon osservatore non si lasciò sfuggire nessun particolare
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
bolniku uhaja voda il malato soffre di incontinenza
pren. ušlo mu je, da je vsega kriv sosed gli scappò detto che la colpa era del vicino
deset let mu ne uide si prenderà come minimo dieci anni di prigione
pren. srce mu je ušlo v hlače si perse di cuore
otroku je ušlo il bambino se l'è fatta addosso
vlak mu je ušel pred nosom il treno gli scappò davanti al naso
pri popravljanju mu je ušlo nekaj napak nella correzione si lasciò sfuggire alcuni errori
zmaga mu ne more uiti ha ormai la vittoria in tasca, la vittoria non gli può sfuggire

uhájati escapar(se); desertar

plin uhaja hay escape de gas
uhajati k sovražniku pasarse al enemigo

úm reason, intellect, intelligence; sense; understanding; mind; brains pl; wit

človek ostrega úma a man of sharp intellect
brez úma out of one's senses, out of one's (right) mind
omračen úm clouded mind
je bistrega úma he is quick-witted, he is bright
bil je največji úm svojega časa he was the greatest intellect of his time
ves iz úma je he is out of his wits (ali out of his mind)
úm se mu je omračil he is mentally deranged, he is out of his senses, his mind is unhinged, he has lost his reason, he has gone mad
kaj ti pade na úm! what an absurd idea!
ne pade mi na úm, da bi to naredil I am not so stupid as to do it
ni ji prišlo na úm, da bi zaprla plin she had not the sense to turn off the gas
priti na úm komu to enter someone's mind
prišlo mi je na úm, da... I was struck by the idea that..., it occurred to me that...
priti nazaj na um to recur (ali to come back) to mind

uōmo m (pl. uomini)

1. antrop. človek (Homo sapiens):
l'uomo delle caverne, di Cro-Magnon, di Neandertal prazgodovinski človek, kromanjonec, neandertalec (Homo neanderthalensis)

2. ekst. človek; bitje (kot misleče bitje):
i diritti dell'uomo človeške pravice
a memoria d'uomo kar ljudje pomnijo, od davnega
l'uomo economico človek kot ekonomsko bitje
l'uomo comune navaden človek
l'uomo del medioevo srednjeveški človek

3. človek, moški:
a tutt'uomo pren. z vso močjo
come un sol uomo pren. vsi skupaj
da uomo moški:
cappello da uomo moški klobuk

4. človek; moški:
uomo anziano, giovane starejši, mlad človek
uomo d'azione človek akcije
uomo per bene poštenjak
brav'uomo dober, pošten delavec
uomo di classe prefinjen, izobražen človek
uomo di cuore, di gran cuore plemenit človek
uomo di fiducia zaupna oseba, zanesljiv človek
uomo forte vodilna oseba
uomo di gusto človek izbranega okusa
uomo d'onore spoštovana oseba
uomo di parola mož beseda
uomo di poche parole redkobesednež, človek dejanj
uomo da poco, da nulla niče
sant'uomo dobrodušen, potrpežljiv, velikodušen človek
uomo di spirito duhovit človek, humorist
da uomo a uomo med nama, povsem odkrito

5. moški; mož:
per soli uomini samo za moške (predstava, publikacija)

6. človek, moški (v družbenem, gospodarskem, političnem kontekstu):
uomo d'affari poslovnež
uomo d'arma, di spada vojak
uomo di chiesa duhovnik; pog. pobožen človek
uomo di corte dvorjan
l'uomo del giorno trenutno popularna oseba
uomo di legge pravnik, odvetnik
uomo di lettere književnik, literat
uomo di mare pomorščak
uomo di mondo svetovljan
uomo navigato izkušen človek
uomo d'onore evfemistično mafijaš
uomo di paglia pren. (prestanome) slamnati mož
uomo di panza mafijski šef
uomo politico politik
uomo di scienza znanstvenik; ekst. učenjak
uomo di Stato državnik
uomo di teatro dramatik

7. človek, posameznik:
il mio, tuo, suo uomo pog. moj, tvoj, njen mož, ljubček

8. delavec:
uomo di fatica težak
l'uomo del gas, della luce inkasant za plin, elektriko
l'uomo del latte, del pane mlekar, pek

9. šport igralec (član moštva):
uomo gol ključni igralec

10. voj. vojak:
uomo d'arme hist. konjenik (v 15. stoletju)
uomo di guerra veteran

11. navt. mornar, mož:
uomo di mare morski volk
uomo in mare! nekdo je padel v morje!

12. človek, nekdo

13. (označuje metaforično razne dejavnosti)
uomo radar aero kontrolor poletov
uomo ragno človek iz gume, akrobat
uomo rana človek žaba
uomo sandwich živi plakat
uomo siluro voj. živi torpedo

uporábiti (-im) | uporábljati (-am) perf., imperf.

1. usare, far uso; impiegare; servirsi (di); ricorrere (a); applicare:
papirnato embalažo lahko uporabite le enkrat (imballaggio di carta) usa e getta
policija je uporabila orožje la polizia ha fatto uso delle armi, è ricorsa alle armi
tega zakona v praksi še niso uporabili la legge non ha avuto finora un'applicazione pratica

2. servirsi; approfittare; sfruttare:
uporabil je vsako priliko, da bi govoril z njo approfittò di ogni occasione per parlarle
uporabiti šibko stran nekoga approfittare del, sfruttare il debole di qcn.

3. usare, riportare, ricorrere (a):
uporabiti citat ricorrere a una, riportare una citazione

4. uporabiti, uporabljati za, kot usare, impiegare per, impiegare, usare come:
uporabljati plin za kuhanje impiegare il gas in cucina, per cucinare
uporabljati denar kot menjalno sredstvo usare il denaro come mezzo di scambio
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. uporabiti prave prijeme pri kom saper prendere qcn. dal verso giusto
pren. uporabiti koga proti komu istigare qcn. contro
pren. uporabiti koga za ščit servirsi di qcn. come scudo
spretno uporabljati jezik avere la parlantina sciolta
ne znati uporabljati pameti non saper ragionare di testa propria
pren. pogosto uporabljati palico bastonare, picchiare spesso

utekočíniti (se) to liquefy

utekočinjen plin liquefied gas

utekočinjen (-a, -o) verflüssigt, Flüssig- (plin das Flüssiggas)

vdírati (-am) | vdréti (vdrèm) imperf., perf.

1. penetrare, infiltrarsi:
skozi razpoko je vdiral plin il gas penetrava attraverso una fessura

2. invadere:
vdreti v sosednjo državo invadere il paese vicino

3. irrompere, fare irruzione; forzare, scassinare:
tatovi vdirajo v avtomobile i ladri forzano le auto
vdirati vrata forzare, scassinare la porta

4. pren. (silovito se pojavljati) irrompere, penetrare:
v organizem vdirajo bolezenske klice nell'organismo penetrano germi patogeni
vdreti se od sramu voler sprofondare dalla vergogna

ventilator moški spol (-ja …) der Ventilator, der Lüfter, das Gebläse (grelni Heizgebläse, jamski rudarstvo Grubenlüfter, za zrak Luftgebläse, stropni Deckenventilator, za hlajenje svetilke Lampengebläse, za pokalni plin rudarstvo Knallgasgebläse, za sveži zrak Frischluftgebläse)
hlajenje ventilatorja die Gebläsekühlung
motor ventilatorja der Gebläsemotor
odpraševanje z ventilatorjem die Gebläseentstaubung

vȍden -a -o, dol. vòdenī -ā -ō
1. vodén: -o vino; -e oči
2. vôden, vôdni: -i pritisak; -a biljka, zmija, boja; -e cijevi, naprave
3. za vodo: -a čaša
4. -a bolest med. vodenica; -e boginje med. norice; -a glava med. vodena glava; -i moljci zool. mladoletnice, Trichoptera; -a buha zool. povodna bolha; -a drezga bot. širokolistna koščica, Sium latifolium; -a kuga bot. vodna kuga, Elodea; -a paprat bot. Venerini lasci, Adiantum capillus-veneris; -a nedjelja beli teden; -i kos zool. povodni kos, Cinclus cinclus; -i orah bot. vodni orešek, Trapa natans; -i plin vodni plin; -a turbina vodna turbina; -i tetrljan bot. močvirski čišljak, Stachys palustris; -i znak vodni znak; -o staklo vodno steklo

vôden (-dna -o) adj. d'acqua, dell'acqua, acquaiolo, acquatico, acqueo; idrico; idraulico; idro-:
vodna kapljica goccia d'acqua
vodna para vapore acqueo
vodni števec contatore dell'acqua
vodni zbiralnik collettore, collettore idrico
vodne ptice, rastline uccelli acquatici, piante acquatiche
aer. vodno letalo idroplano
vodna energija energia idrica
vodno smučanje sci d'acqua, sci acquatico
navt. vodna brazda scia
navt. vodna črta linea di galleggiamento, linea d'acqua
vodna elektrarna centrale idroelettrica
zool. vodna kokoška (črna liska) gallinella d'acqua (Gallinula chloropus)
bot. vodna leča lemna (Lemna)
friz. vodna ondulacija messa in piega
šport. vodne smuči sci d'acqua
vodna tehtnica livella ad acqua
vodna turbina turbina idraulica
fiz. vodni kalorimeter calorimetro ad acqua
zool. vodni pajek argironeta (Argyroneta aquatica)
zool. navadni vodni drsalec velia (Velia rivulorum)
vodna pipa narghilè
vodna ura clessidra, orologio ad acqua
kem. vodni plin gas d'acqua
zool. pl. vodni pljučarji basommatofori (sing. -o) (Basommatophora)
vodni stolp castello d'acqua
strojn. vodni stroji macchine idrauliche
vodni top autopompa
vodno kolo ruota idraulica; bindolo
vodno pravo diritto delle acque
vodno stanje livello dell'acqua

vónj (-a) m odore; pren. sentore, indizio:
dajati, oddajati vonj emanare un odore
vonj udarja v nos l'odore dà al naso
prijeten, neprijeten vonj buon odore, cattivo odore
vonj po plesnobi odore di muffa
plin brez vonja gas inodore
vonj po ocvrtem fritto, odore di cibi fritti
vonj po ožganem bruciaticcio, odore di cose bruciate

vseb|ovati (-ujem) enthalten, beinhalten, tudi: mitbeinhalten; zum Inhalt haben; (zajemati) einschließen; (skrivati) nevarnost: in sich bergen
ki vsebuje … -haltig
(balastne snovi schlackenhaltig, kinin chininhaltig, klor chlorhaltig, plin gashaltig, škodljive snovi schadstoffhaltig, škrob stärkehaltig, živo srebro quecksilberhaltig, žveplo schwefelhaltig), -ig (telur tellurig, galun alaunig)
ki vsebuje malo … -arm
(alkohola alkoholarm, škroba stärkearm, škodljivih snovi Schadstoffarm)
ki vsebuje veliko … -reich
(balastnih snovi schlackenreich, škroba stärkereich, vitaminov vitaminreich)
ki ne vsebuje … -los
(balastnih snovi schlackenlos)
ki vsebe železo eisenhaltig, zemlja, kamnina: eisenschüssig