Franja

vsaksêbi (narazen) séparé (ali distant, écarté) l'un de l'autre; séparément

pisati besede vsaksebi écrire séparément (ali en deux mots)
iti vsaksebi se séparer

vsŕkati (-am) | vsrkávati (-am) perf., imperf.

1. sorbire; (vdihniti) inspirare, inalare

2. assorbire; (udušiti) soffocare:
vsrkavati vlago assorbire l'umidità
vsrkati zvok soffocare il suono
pren. vsrkati izkušnje drugih accogliere le esperienze altrui, giovarsi delle altrui esperienze
pisati v jeziku, ki ga je vsrkal z materinim mlekom scrivere nella lingua succhiata col latte materno
predstava, knjiga ga je vsrkala vase lo spettacolo, il libro lo aveva preso completamente

vuōto

A) agg.

1. prazen; nezaseden:
botte vuota prazen sod
a mani vuote ne da bi kaj dosegel
a stomaco vuoto tešč
testa vuota puhloglavec
rimanere con le tasche vuote ostati praznih rok

2. pren. prazen, puhel:
discorsi vuoti prazno besedičenje

B) m

1. fiz. vakuum:
sotto vuoto vakuumsko shranjen, konzerviran (preparat, proizvod)

2. aero
vuoto d'aria zračna luknja, zračni žep

3. praznina; vrzel; prazno:
cadere nel vuoto pren. pasti v prazno, ostati brez odziva (besede, predlogi)
fare il vuoto intorno a sé pren. odvrniti, odvračati vse okoli sebe; do tal premagati, prekašati nasprotnike
fissare il vuoto strmeti v prazno

4. trgov. prazna embalaža, prazna posoda, prazna steklenica:
vuoto a perdere, a rendere embalaža, ki je ni treba, ki jo je treba vračati
restituire i vuoti vrniti prazne steklenice

5. pren. pomanjkanje; praznina, vrzel (tudi pren.):
vuoto di cassa blagajniški primanjkljaj, manko
vuoto di potere praznina v oblastnih strukturah
colmare un vuoto zapolniti vrzel
lasciare un gran vuoto pustiti veliko praznino (za seboj)

6. prazno, nepotrebno, jalovo:
assegno a vuoto nekriti ček
marcia, funzionamento a vuoto strojn. prosti tek
andare a vuoto spodleteti, izjaloviti se
girare a vuoto strojn. teči v prazno; pren. biti jalov
scrivere a vuoto pisati brez odgovora; pren. pisati puhlosti
PREGOVORI: la natura aborrisce il vuoto preg. narava ne prenese praznine

wield [wi:ld] prehodni glagol
ravnati (a tool z orodjem)
uporabljati, držati; izvajati, uveljavljati, imeti (influence, control vpliv, nadzor)
zastarelo vladati, voditi

to wield the pen uporabljati pero, pisati
to wield power imeti oblast v rokah, vladati
to wield a weapon uporabljati, vihteti orožje

writer [ráitə] samostalnik
kdor piše, pisar; pisec; pisatelj, -ica, avtor, književnik, -ica; kanclist; tajnik, sekretar

writer's cramp pisalni krč
writer for the press časnikar, -ica, žurnalist(ka)
writer hereof pisec tega pisma
to be a good writer dobro pisati
writer to the signet škotsko notar, odvetnik
shorthand writer stenograf

z glej s avec; par; de; à; en ; (v spremstvu) accompagné de

z eno besedo en un mot
z drugimi besedami en d'autres termes
s kozarcem v roki le verre à la main
z odprtimi rokami à bras ouverts
pisati z levo roko écrire avec (ali de) la main gauche
plačati z zlatom payer en or
pokazati kaj s prstom montrer quelque chose du doigt
z železnico (avtobusom, ladjo) en chemin de fer (autobus, bateau)
z avtom en auto (ali voiture)
z letalom (vlakom) en avion (train)
z veseljem avec plaisir
kako daleč ste z delom? où en êtes-vous de votre travail?
začeti z (ali s) commencer par
kaj se je zgodilo z njim? que lui est-il arrivé?
z vrha d'en haut

za pour; de; à; par; derrière, après; pendant, durant ; (v prid česa) en faveur de ; (v zameno) en échange de ; (kar se tiče) quant à

za božjo voljo pour l'amour de Dieu
dan za dnem jour après jour, chaque jour, tous les jours
leto za letom année après année, chaque année, tous les ans
besedo za besedo mot à (ali pour) mot
za to ceno pour (ali à) ce prix
za mene (tebe, njega, njo) pour moi (toi, lui, elle)
za domovino pour la patrie
za in proti le pour et le contre
za svoj del pour ma part
za svojo osebo quant à moi, en ce qui me concerne
to govori zate cela parle en ta faveur
je za štiri il mange comme quatre
delati za denar travailler pour de l'argent
kupiti kaj za deset frankov acheter quelque chose (pour) dix francs
to je stvar zase c'est une chose à part, c'est une autre affaire
po dvajset frankov za kos à vingt francs par pièce (ali la pièce)
pismo za pismom pisati écrire lettre sur lettre
za hišo derrière la maison
za menoj (po vrsti, časovno) après moi
za Gudvika XIV. du vivant de Louis XIV
za mojih staršev durant la vie (ali du vivant) de mcs parents
izvoliti koga za predsednika élire quelqu'un président
kričati za kom crier après quelqu'un
zgrabiti, povleči koga za lase tirer quelqu'un par les cheveux
za lase privelečen (figurativno) tiré par les cheveux
za roko prijeti prendre par la main
za mizo sesti s'asseoir à la table, se mettre à table

začéti to begin, to start; to commence; to set about; to make a start; (ples) to open, to lead off; (razgovor) to launch, to broach, to moot (a subject)

zopet, znova začéti to begin (ali to start) again; (biti prvi) to be a pioneer, to pave the way (for), to break (new) ground
začéti diskusijo to start a discussion
začéti delikaten pogovor (figurativno) to break the ice
začéti na napačnem koncu to begin at the wrong end
začéti pogajanja z to enter into negotiations with
začéti s proizvedbami to set enquiries on foot
začéti pravni postopek proti to institute (ali to take) legal proceedings against
začéti pogovor z to engage in a conversation with
začéti govor to begin a speech
začéti kampanjo to open a campaign
začéti prepir to begin to quarrel
začéti z učenjem latinščine to start learning Latin, pogovorno to start Latin
začéti neko stvar (lotiti se) to start on a thing
začéti trgovino to set up (ali to start in) a business
začéti pri sebi (figurativno) to begin at home
začéti peti to burst into song
začel je pisati he began writing (ali to write)
začel je z malega he began on a small scale
zopet je začelo deževati the rain has set in again
šole (pouk) se začno 1. oktobra school starts on October 1st
začéti delati to start work, to commence working (ali to work)
začni(te) od začetka! begin at the beginning!
slabo je začel he has had a bad start
začel je piti (figurativno) he has taken to drink
predstava se začne ob devetih the performance begins at nine
najslabši del poti se začne v X. the worst stretch of road begins at X.
letos se je zima zgodaj začela winter has set in early this year

začetnic|a³ [é] ženski spol (-e …) črka: der Anfangsbuchstabe
velika začetnica der Kapitalbuchstabe, Großbuchstabe, die Initiale
pisati z veliko začetnico [großschreiben] großschreiben, figurativno groß schreiben
pisava z veliko začetnico die Großschreibung
pisati z malo začetnico [kleinschreiben] kleinschreiben
kratica iz začetnic das Initialkurzwort

zapisnik moški spol (-a …) das Protokoll, die Niederschrift (prevzemni Annahmeprotokoll, seje/sestanka Sitzungsprotokoll, Sitzungsniederschrift, obravnave Verhandlungsprotokoll, zaslišanja Vernehmungsprotokoll)
dati na zapisnik pravo zu Protokoll geben
dati v zapisnik protokollieren, protokollarisch niederlegen
narediti zapisnik (etwas) zu Protokoll nehmen, protokollieren
pisati zapisnik (etwas) protokollieren, ein/das Protokoll führen
sestaviti zapisnik o kaznivem dejanju pravo den Tatbestand aufnehmen
pisanje zapisnika die Protokollierung, die Protokollführung, Schriftführung
tožba v obliki sodnega zapisnika pravo die Protokollarklage

zapísnik minutes pl; protocol; record

zapísnik o 1. seji skupščine minutes of the 1st session of the assembly
sejni zapísnik minutes of a meeting
iz zapísnika 10. seje izvršilnega odbora RSS from the minutes of the 10th session of the executive committee of the RSS
pisati, voditi zapísnik to take (ali to keep) the minutes
dati na zapísnik to make a deposition (ali a statement)
napisati zapísnik to draw up the minutes
smem smatrati, da je zapísnik odobren? may I take the minutes as read?
ne določen za zapísnik not minuted, off the record

zapísnik procès-verbal moški spol , protocole moški spol

sejni zapisnik procès-verbal de la séance
redakcija zapisnika rédaction ženski spol (ali établissement moški spol) du procès-verbal, enregistrement moški spol au procès-verbal
pisati, voditi, redigirati zapisnik rédiger le procès-verbal
napraviti, sestaviti zapisnik dresser (ali établir) un procès-verbal
dati, zabeležiti v zapisnik faire inscrire (ali faire figurer) au procès-verbal
podpisati (odobriti) zapisnik signer (approuver) le procès-verbal.

zdáj zdájle now, at present; this moment; actually

zdáj, zdájle! šport time!
prav zdáj, zdájle, ravno zdáj, zdájle just now, this (very) moment
zdáj, zdájle ali nikoli now or never
zdáj, zdájle to zdáj, zdájle ono now this now that
zdáj, zdájle... zdáj, zdájle now... now, sometimes... sometimes, at one time... at another
takoj zdáj, zdájle at once, immediately, instantly
do zdáj, zdájle up to now, up to this moment, till now, by now, until now, up to the present
od zdáj, zdájle from now on, from this time on
od zdáj, zdájle naprej henceforth, henceforward, in future, in the future, from this time forward
kaj zdáj, zdájle! well then?
za zdáj, zdájle (za to pot) for this once, for the time being, for the nonce
kaj boš napravil zdáj, zdájle? what are you going to do now?
kako zdáj, zdájle? how now?
šele zdáj, zdájle, ko ga poznam... only now that I know him...
sedajle nameravam (pisati) I am going (to write), I am on the point (of writing), I am about (to write)

zna|ti¹ (-m)

1. können (znati plesati tanzen können); kaj povedati, dobro narediti: es verstehen zu, wissen wie, wissen zu, den Trick/Dreh/Bogen heraushaben
zna na pamet auswendig können
znati ravnati z zurechtkommen mit, (etwas) beherrschen
znati svoj posel sein Handwerk verstehen, sein Metier verstehen/beherrschen
znati si pomagati sich zu helfen wissen
znati živeti ein Lebenskünstler sein
kot najbolje ve in zna nach bestem Wissen und Gewissen
zna nemško er/sie kann/versteht/spricht Deutsch
ne zna nemško/slovensko er kann/versteht/spricht kein Deutsch/ Slowenisch
figurativno ne znati šteti do tri nicht bis drei zählen können
kar se Janezek nauči, to Janez zna früh übt sich, was ein Meister werden will
ki zna/ne zna … -kundig/-unkundig
(pisati schreibkundig/schreibunkundig, več jezikov sprachkundig, voziti fahrkundig/fahrunkundig, zdraviti z naravnimi zdravilnimi metodami naturheilkundig)
človek, ki ne zna plesati/plavati der Nichttänzer/Nichtschwimmer
človek, ki zna brati misli der Gedankenleser

2. naučeno, pesmico ipd.: sitzen (es sitzt, das Lied sitzt)

znáti savoir, connaître, être versé dans quelque chose

jezik znati posséder une langue
znati na pamet, iz glave savoir par cœur
znati brati (pisati, plavati) savoir lire (écrire, nager)
dobro znati francosko (angleško) avoir de bonnes connaissances en français (en anglais), avoir une bonne connaissance du français (de l'anglais)
veliko znati avoir de vastes (ali grandes) connaissances, avoir des connaissances étendues (en), être savant (ali familiarno calé)
to dobro znam cela m'est familier
česar se je Janezek naučil, to Janez zna on garde dans la vieillesse les habitudes de jeunesse

znáti (znám) imperf.

1. sapere:
znati abecedo, poštevanko sapere l'abbiccì, l'abbaco
znati besedilo na pamet, kot očenaš sapere il testo a memoria, sapere perfettamente
znati brati, pisati, znati kuhati saper leggere e scrivere, saper cucinare
znati matematiko, slovnico sapere la matematica, la grammatica
znati tuje jezike sapere le lingue straniere

2. (biti sposoben, zmožen česa) sapere:
znati se uveljaviti saper farsi valere
znati živeti saper vivere
kdor zna, pa zna sa il fatto suo, la sa lunga

3. pog. (z nedoločnikom; utegniti, moči) sapere; volere:
mrzla pijača bi znala škoditi la bevanda fredda potrebbe far male
dež ne zna nehati non vuol smettere di piovere
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. ne zna drugega kot pijančevati è bravo soltanto a sbevazzare
pren. znati je treba, pa gre il mondo è fatto per i furbi
ne znati brzdati jezika non saper tenere a freno la lingua
znati se obrniti essere un dritto, essere un voltagabbana
znati poslušati saper ascoltare (gli altri)
ne znati nobene stvari prijeti v roke essere goffi, maldestri
držati se, kot da ne zna do pet šteti fare il finto tonto
pog. znati več kot hruške peči, orehe treti sapere un sacco di cose
pomagaj si, kakor veš in znaš arrangiati come meglio credi
stori, kot veš in znaš fa' come ti pare e piace
PREGOVORI:
kar se Janezek nauči, to Janez zna impara l'arte e mettila da parte

žólčen bile(-); gall(-); biliary, bilious; figurativno rancorous, bitter, venomous, mordant, irascible, (opazka) biting, satirical; malicious, virulent

žólčni kamen biliary calculus, gallstone
žólčni mehur gall bladder
žólčni napad bilious attack
žólčno pisati (figurativno) to dip one's pen in gall

ἀ-γράμματος 2 (γράμμα) kdor ne zna pisati (in brati), neuk, neizobražen.

γραμματικός 3 (γράμμα) kdor zna čitati in pisati.

μέλᾱς, αινα, αν, gen. μέλανος, αίνης, ανος, ep. tudi μείλας [Et. kor. mel, pomazati; lat. mulleus (iz mulnejos), rdečkast, nem. malen (got. mēljan, pisati). – comp. μελάντερος, sup. μελάντατος] 1. črn, temen, temnobarven νύξ, κῦμα, temno pobarvan ναῦς. 2. čemeren, mračen, žalosten θάνατος, grozen, strašen, silen ὀδύναι; subst. τὸ μέλαν črnilo, τὸ μέλαν δρυός črna hrastova skorja.