Franja

stirps, stirpis, f, predklas. in pesn. tudi m (etim. nezanesljivo pojasnjena beseda)

I.

1. spodnji konec debla s korenino vred, korenika, celo drevesno deblo: Plin., terra stirpes amplexa alat Ci., arbores per stirpes aluntur suas Ci., Siculi milites palmarum stirpibus … alebantur Ci., manibus retinens virgulta ac stirpes circa eminentes L., sceptrum hoc … cum semel in silvis imo de stirpe recisum matre caret V., ubi (sc. vites) iam validis amplexae stirpibus ulmos exierint V., signata in stirpe cicatrix V., lentoque in stirpe moratus V.

2. sinekdoha
a) drevo, poseb. mlado drevo, grm, rastlina, steblika, mladika, sadika, odrastek, odraslek, brst, poganjek, steblo, veja, koren, korenina, korenika: stirpem praecisum circumligato Ca., cum arborum et stirpium eadem paene natura sit Ci., in seminibus est causa arborum et stirpium Ci., stirpium et herbarum utilitates Ci., cetera fluminis ritu feruntur … lapides adesos stirpīsque raptas … volventīs unā H., dum scopulos stirpesque tenent Lucr., hic stirpes obruit arvo V. veje, vejevje, committere stirpes ramis Lucr. cepiti, inter se rami stirpesque teruntur Lucr., probatissimum genus stirpis deponere Col., stirpem post annum praecidere Col., ubi acutissimam videt stirpem Plin., stirpes et internatas saxis herbas vellentes T. korenine (koreničje) in zeli(šča).
b) iver: ingens Gell. —

II. metaf.

1. lasna korenin(ic)a: vellere albos a stirpe capillos Pr., tollere albos a stirpe capillos Tib. s korenino (vred).

2. korenina = (pra)začetek, (pra)izvor, (iz)vir, (pra)počelo, poreklo, izhodišče, (pra)vzrok, osnova, temelj, podlaga: stirps ac semen malorum omnium Ci., repetam stirpem iuris a natura Ci., firmatā iam stirpe virtutis Ci., ita sunt altae stirpes stultitiae Ci., ex hac nimia licentia ut ex stirpe quadam exsistere et quasi nasci tyrannum Ci., si stirpem hominum sceleratorum interfici vellet C. da se s korenino (korenito) iztrebi brezbožna svojat, si exquiratur usque ab stirpe auctoritas Pl. ali a stirpe repetere Ci. od začetka; pogosto a(b) stirpe (adv.) do korena (korenine), do dna, do tal, do temeljev, iz dna = popolnoma, povsem, čisto, docela: Carthago … ab stirpe interiit S., gens … ab stirpe exstincta est L.; tudi v pl.: ab secunda origine velut a stirpibus laetius feraciusque renatae urbis gesta L.; occ.
a) začetna (prvotna) narava, kakovost (kvaliteta, (dobra) lastnost, značilnost): stirps generis et seminis Ci., nondum exoletā stirpe gentis L.
b) prvi začetek, izvor, poreklo, početek: Iuniam familiam a stirpe ad hanc aetatem ordine enumeravit N.; a stirpe = od rojstva, od mladih nog: L., durum a stirpe genus V.
c) rod, izvor, poreklo, pleme, pokolenje: divina V., O., generosa N., regia, senatoria Vell., incerta L., advena non modo vicinae, sed ne Italicae quidem stirpis L. prišlek po rodu ne le da ne iz soseščine, ampak niti iz Italije ne, a stirpe par V. istega rodu (pokolenja).

3. pleme, rod, rodbina, rodovina, družina, familija: Enn. ap. Non., Herculis Ci., egregiā Priami de stirpe V., Brutus, qui … stirpem iam prope in quingentesimum annum propagavit Ci. rodbino, pro tali facinore stirps ac nomen civitatis tollatur C. ves rod do zadnjega moža, origo ultima stirpis Romanae N. prvi začetki rimstva, neque cuiusquam ex sua stirpe vidit funus N., Iugurtha … me … iam ab stirpe socium et amicum populi Romani regno … expulit S., a stirpe geminis coniunctus Atridis V., Euandri totam cum stirpe videbit procubuisse domum V., humili de stirpe creatus O., apes cum stirpe necatas O. z rodom (s plemenom) vred, exstinctam in Alexandro stirpem Iust.; meton. potomstvo, potomci, zarod, otroci, nasledniki, zanamci, prihodnji rodovi: Iust., stirpem ex se relinquere L., nullam stirpem liberûm habere L., neque vero stirps potest mihi deesse N., aliquis de magna stirpe nepotum V., minimus de stirpe virili O.; occ.
a) potomec, potomka, sin, hči, otrok, vnuk, vnukinja ipd.: stirps Achillea (= Neoptolemus) V., Lemnicolae (= Vulcani) O., nec stirps prima fui O., brevi stirpis (gl. opombo spodaj), quoque virilis ex novo matrimonio fuit, cui Ascanium parentes dixere nomen L., Arminii uxor virilis sexus stirpem edidit T., stirps Philippi N. vnuk.
b) prednik, zarodník: satis convenit unum prope puberem aetate relictum, stirpem genti Fabiae L.

Opomba: Soobl. stirpēs in stirpis -is, f: L.

straw boss [strɔ́:bɔs] samostalnik
ameriško, pogovorno podrejen predstojnik; prvi delavec

sȕna ž (ar. sunnah) zbirka izrekov in predpisov, ki so jih dali Mohamed in prvi štirje kalifi

sûtor m dial. prvi mrak, prvi dve nočni uri na ribolovu

tancòvoda m pog. prvi plesalec

tâtonnement [tɑtɔnmɑ̃] masculin tipanje; figuré poskušanje, obotavljanje; pluriel prvi poskusi

tèrzibaša m (t. terzibašy, perz.) prvi med krajaci, starešina krojaškega ceha

tirocinium [taiərousíniəm] samostalnik
(latinsko) začetni stadij; prvi začetki kake dejavnosti; šolanje, uk, učenje, učna doba, vajeništvo; tirocinij
vojska prvi čas vojaške službe, rekrut(ov)sko izobraževanje

tīrōcinium -iī, n (tīrō; prim. latrō-cinium)

1. prva vojaška služba, vojaško novaštvo, vojaško novinstvo, vojaška neizkušenost: senatus tirocinio iuvenis movetur L., tirocinium militiae Val. Max., propter exercitus paucitatem et tirocinium Auct. b. Afr., tirocinium ponere (deponere) Iust. ali tirocinii rudimenta deponere Iust. prvič poskusiti (poskušati) naučiti se vojaške službe, prvič iti v vojno, (sc. hostes) tirocinia militum imbuebant Fl. so potili (naše) neizkušene vojake, so bili (našim) vojakom vojaška šola.

2. meton. vojaški novinci, vojaški novaki, mladi vojaki, rekruti: cum contemptum tirocinium barbaros excitare possit L.

3. metaf.
a) novaška ali novinska neizkušenost: cum senatus et tirocinio et perturbatione iuvenis moveretur L.
b) prvi poskus (poizkus, preizkus), prva poskušnja (preizkušnja): tirocinium navium Plin. poskusna (= prva) vožnja, prva plovba, producta fuerit tirocinio Plin. na poskušnjo, na preizkušnjo = prvič, potest tirocinium esse homicidium, parricidium non est Sen. rh.
c) prvi (javni) nastop: ut filios suo quemque tirocinio (vsakega, ko bi oblekel moško togo) deduceret in forum Suet., dies tirocinii Suet., in L. Paulo accusando tirocinium ponere L. prvič nastopiti.

trans... (lat. trans) prvi del zloženk s pomenom čez...

übernächste prvi za naslednjim

Ureltern, pl, prastarši, prvi starši

Urgrund, der, Philosophie pravzrok, prvi temelj

Ursünde, die, prvi greh

vendémiaire [vɑ̃demjɛr] masculin prvi mesec republikanskega koledarja (22. 9. - 21. 10.)

véža ž dial. veža, kuhinja v kmečki hiši, prvi prostor pri vstopu v hišo

victor [víktə]

1. samostalnik
zmagovalec, -lka; osvajalec, -lka; prvi pri tekmovanju

2. pridevnik
zmagovit

the victor troops zmagovite čete

Viertelmond, der, prvi/zadnji krajec

vogavanti m navt. prvi veslač (na antičnih veslačah)

Vorbrecher, der, Technik prvi drobilnik