Franja

búčen¹ (-čna -o) adj. di, della zucca:
bučno olje olio di semi
bučno seme seme di zucca
agr. bučni nasad zuccaia

bučn|i (-a, -o) Kürbis- (peška der Kürbiskern)
bučno olje das Kürbiskernöl, das Kernöl

búkov beechen

búkov gozd beech forest (ali wood ali grove)
búkovo olje beech oil
búkov žir beech mast

burning¹ [bə́:niŋ] pridevnik
goreč, vroč, žareč
figurativno vnet, ognjevit, vročekrven, strasten

burning oil gorilno olje, petrolej
my ears are burning v ušesih mi zvoni
a burning question pereče vprašanje
a burning shame v nebo vpijoče
a burning scent sveža sled

cadus -ī, m (gr. κάδος iz hebr. kad, prim. sl. kad -i, f) prsten vrč stožčaste oblike, poseb. za vino: Pl., vina cadis onerarat Acestes V., cadi fragiles O.; met. vino: H., Tib. Kot posoda za olje, sočivje, smokve idr.: Plin., za med, denar: Mart., za pepel umrlih = pepelnik, žara: ossa lecta cado V., kot lonec za cvetice: Plin., kot posoda za rabo pri žrtvovanju: cadus ligneus Aur., kot votla mera za tekočine = 12 kongijev ali 72 sekstarijev: Luc. fr., Varr. fr. (oba z gen. pl. cadûm), Vulg.

caldo moški spol (mesna) juha

caldo con huevo goveja juha z jajcem
caldo de pollo kurja juha
caldo vegetal zelenjavna juha
amargar el caldo žalost povzročiti
revolver el caldo dati nov povod za prepir
caldos pl (mor) tekočinski tovor (vino, olje)

canforato agg. kem. kafrn:
olio canforato kafrno olje

castor [kastɔr] masculin, zoologie bober; bobrovina; kastorec, bobrovec (klobuk); figuré oseba, ki si sama gradi hišo ali pomaga pri gradnji; familier klobuk; familier mornarček

huile féminin de castor ricinovo olje

cástor, castor moški spol bober; bobrovina, bobrov kožuh ali čepica

aceite (de) cástor (Am) ricinovo olje

cedrov [é] (-a, -o) Zedern- (olje das Zedernöl, les das Zedernholz)

cedrov pridevnik
1. (o drevesu ali delu drevesa) ▸ cédrus
2. (o snovi) ▸ cédrus
3. (v kulinariki) ▸ cédrus

cella -ae, f (prim. gr. καλῑά koča, skedenj, gnezdo, lat. cēlāre, occulere, clam, color, cilium)

1. sobica, izba: Ter., cella, quod eā celentur, quae esse volumus occulta P. F.; poseb. celica, čumnata, izbica sužnjev, slug, revežev, postranska soba blodnic, soba v kopališčih: Ca., Varr., Ci., Vitr. idr., angustis eiecta cadavera cellis H.; celica v ječi: Ps.-Q.

2. shramba, skladišče, klet: Vitr., H., Col., pistor domi nullus, nulla cella Ci., c. vinaria Ca., Varr., Ci. vinski hram, olearia Ca., Ci. klet za olje, Cato Siciliam cellam penariam rei publ. nominabat Ci. žitnico, Capua cella atque horreum Campaniae Ci.; kot t.t.: in cellam dare, emere, imperare, sumere Ci. za domačo (kuhinjsko) potrebo, quod tibi senatus cellae nomine concesserat Ci. kot užitek. Šalj.: cella promptuaria = carcer Pl., reliqui in ventre cellae uni locum Pl. pustil sem prostor še za eno jedilno shrambico (= za jedi, ki še pridejo).

3. stan za perjad: c. anserum Col. gosinjak, columbarum Col. golobnjak.

4. celica v satovju: Plin., (apes) distendunt nectare cellas V.

5. del svetišča, kjer je stal kip božanstva: kapela: Vitr., Val. Max., Plin., Gell., aurum ex aliis templis in Iovis cellam collatum L.; met. sploh svetišče: in cella Concordiae collocare armatos Ci.

Cilicēs -um, acc. nav. -as, m (Κίλικες) Kiličani, preb. južnega maloazijskega obrežja nasproti Cipra, sloviti gusarji: Ci., C., N. idr., Cilices Clitae T. Kiličani Kliti, divji kilikijski gorjanci. Redek sg. kot apoz. Cilix -icis, m (Κίλιξ) Kiličan, kiliški: crocus Lucr., Cil. Taurus O., tonsor Mart., Tamira T.; k temu fem. Cilissa -ae(Κίλισσα) Kiličanka, kiliška: spica rumenec = žafran: O. ali pa žafranovo olje: Pr. — Od tod adj.

1. Cilicius 3 (Κιλίκιος) kilikijski, kiliški: Cil. portae N., Plin. (prelaz na Tavru), Cil. mare Cu., Plin., vela Ulp. (Dig.) iz kilikijske kozje dlake; subst.
a) Cilicia -ae, f(sc. terra, Κιλικία, sc. γῆ) Kilikija: Ci., C., N., L. idr.
b) cilicium -iī, n (κιλίκιον) kiliška odeja, kiliška preproga, kiliško pregrinjalo iz kozje dlake: Sis. ap. Non., Varr., L. idr., coria, cilicia, saccos imperavit Ci.; occ. raševinasta obleka kot znamenje pokore: Vulg.

2. (iz Cilicia) Ciliciēnsis -e kilikijski: praetor, provincia Ci. ep., legio C.

cimetov (-a, -o) Zimt- (skorja die Zimtrinde/Zimtstange, olje das Zimtöl, pecivo das Zimtgebäck)
cimetove barve zimtfarben

cipresin pridevnik
1. (o drevesu ali delu drevesa) ▸ ciprusSopomenke: cipresov

2. (o snovi) ▸ ciprus

citreus 3 (citrus)

1. citronov: malus citrea Oppius ap. Macr. ali subst. citrea -ae, f Plin. citronovec, malum citreum Cloatius ap. Macr. ali subst. citreum -ī, n Plin. limona, citrona.

2. citrov, iz citrovega lesa, iz citrovine: mensa Ci., oleum Plin. citrovo olje.

citronov [ó] (-a, -o) Zitronen- (lupina die Zitronenschale, olje das Zitronenöl, sok der Zitronensaft)

citrus samostalnik
1. ponavadi v množini (sadež) ▸ citrusVitamin C večina povezuje s citrusi, natančneje z limono. ▸ A C-vitamint a legtöbben a citrusokkal, pontosabban a citrommal kapcsolják össze.
Sopomenke: agrum

2. ponavadi v množini (drevo) ▸ citrusKakšnega posebnega rednega obrezovanja citrusi ne potrebujejo oziroma ga slabo prenašajo. ▸ A citrusok nem igényelnek semmilyen különleges, rendszeres metszést, illetve rosszul tűrik azt.
Sopomenke: agrum

colza [kɔlza] masculin, botanique ogrščica, oljnato seme, repica

huile féminin de colza repno olje

colza ženski spol oljnato seme, repica

aceite de colza repno olje