Franja

črpalka samostalnik
1. (naprava) ▸ szivattyú, pumpaZa črpanje vode so uporabljali močne črpalke, z njimi so bunker v dobrih treh urah spremenili v suh dok. ▸ Nagy teljesítményű szivattyúkkal szivattyúzták ki a vizet, és a bunkert alig három óra alatt szárazdokká alakították.
Severni krak namakalnega sistema, ki bo zajemal okoli 1550 hektarov površin, bo deloval izključno s črpalkami. ▸ Az öntözőrendszer északi szakasza, amely mintegy 1550 hektárt fog lefedni, kizárólag szivattyúkkal működik majd.
Povezane iztočnice: inzulinska črpalka, insulinska črpalka, potopna črpalka, infuzijska črpalka, batna črpalka, vakuumska črpalka, vakumska črpalka, pretočna črpalka

2. (zgradba za točenje bencina) ▸ kút, töltőállomás, üzemanyagtöltő állomásNa črpalki bodo po novem prodajali tudi plin za gospodinjstvo. ▸ A töltőállomásokon újabban háztartási gázt is árusítanak.
Petrol je zaradi manjše prodaje lani že zaprl eno črpalko ob meji z Italijo, o zaprtju petih črpalk pa se še odločajo. ▸ A Petrol tavaly az alacsonyabb értékesítés miatt már bezárt egy kutat az olasz határ mentén, további öt benzinkút bezárásáról pedig később döntenek.
Povezane iztočnice: bencinska črpalka

dáti (dám)

A) perf. ➞ dajati

1. dare:
dati komu jesti, piti dar da mangiare, da bere a qcn.
dati komu besedo dare a qcn. la parola
dati na izbiro dare da scegliere, mettere a disposizione
dati vbogajme dare, fare l'elemosina
dati na vpogled dare in visione

2. (ustvariti čemu kako lastnost) dare:
dati (besedi) nov pomen dare (alla parola) un nuovo significato
dati čemu neko obliko dare a qcs. una forma

3. (napraviti, da pride kaj kam z določenim namenom):
dati predlog na glasovanje mettere la proposta ai voti
dati čevlje v popravilo dare da aggiustare, far aggiustare le scarpe
dati osnutek zakona v razpravo mettere in discussione la bozza di legge
dati otroka v šolo mandare il bambino a scuola
dati na trg lanciare sul mercato
dati delat obleko far fare il vestito
dati se operirati, ostriči farsi operare, tagliarsi i capelli

4. pog. (plačati) dare, pagare:
dati na račun pagare in conto

5. (ustvariti kaj kot rezultat sposobnosti, dejanja)
polje je dalo obilen pridelek il campo ha dato un ricco raccolto
dati dober, slab zgled dare il buon, il cattivo esempio
dati povod dare lo spunto; dar motivo, dare il pretesto

6. (z oslabljenim pomenom z glagolskim samostalnikom):
dati brco, klofuto dare un calcio, uno schiaffo
dati kazen punire
dati pomoč dare aiuto, aiutare
dati prisego prestare giuramento, giurare
dati izjavo dichiarare
dati obljubo promettere
dati na posodo dare in prestito, prestare
dati častno besedo dare la parola d'onore

7. (napraviti, da pride kaj na pravo mesto) dare, mettere:
dati proč mettere via, da parte
dati v zapisnik mettere a verbale
dati v oklepaj mettere tra parentesi
pren. prosim, dajte mi gospo XY (k telefonu) mi chiama, mi passa, per cortesia, la signora XY?

8. pren. dati na:
dati nase avere un'alta opinione di se
veliko, malo dati na kaj attribuire grande, poca, nessuna importanza a qcs.

9. (z nedoločnikom, ukazati, naročiti)
dati poklicati chiamare, far venire
dati prinesti far portare

10. (v medmetni rabi, v zvezi z 'Bog'):
če Bog da, se bomo kmalu videli se Dio vuole ci rivediamo presto
Bog ne daj, da bi storil kaj takega Dio ce ne guardi che tu faccia cose del genere
Bog daj srečo! buon pro' (ti, vi) faccia!
Bog daj zdravje! salute!
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
beseda da besedo una parola tira l'altra
nikomur ne dati blizu essere inavvicinabile, scontroso
pren. dati duška jezi, veselju sfogare la propria rabbia, gioia
dati roko v ogenj za koga mettere la mano sul fuoco per qcn.
dati otroku življenje mettere alla luce, partorire un bambino
pog. pren. dati jih komu po grbi suonarle a qcn. di santa ragione
pog. dati se ljudem v zobe far parlare di se, essere lo zimbello della gente
pog. dati komu eno okrog ušes dare uno schiaffo a qcn.
dati si opraviti (okoli) darsi da fare (attorno a)
dati komu popra, vetra fargliela pagare a qcn. pigliare a schiaffi qcn.
pren. ti bom že dal me la pagherai!
pren. dati dušo za koga, kaj essere pronto a dare l'anima per qcn., qcs.
dati komu košarico rifiutare l'invito a ballare; respingere una proposta matrimoniale
pog. dati komu mir lasciare qcn. in pace, non disturbare, non scocciare qcn.
dati proste roke dare mano libera
pog. dati čez vomitare
pog. dati posestvo komu čez cedere, trascrivere il podere a
ne dati komu do besede non permettere a qcn. di parlare, di dire la sua
ne dati besede, glasu od sebe non aprir bocca; non farsi vivo
pog. dati nov sod na pipo spillare la botte nuova
pog. dati kaj na stran mettere qcs. da parte, fare qualche risparmio
dati na znanje riferire, rendere noto
pog. dati ga na zob trincare
pren. dati koga pod ključ mettere qcn. in gattabuia
pog. pren. dati jih komu pod nos dare a intendere a qcn., cantarle a qcn.
pren. dati koga v koš mettere qcn. nel sacco; avere la meglio su qcn.
pren. ne vem, kam bi se dal od dolgega časa non so cosa fare dalla noia
dati komu prav dare ragione a qcn.
pog. veliko dati skozi soffrire, sopportare molto
rel. dati odvezo dare l'assoluzione
šah. dati šah mat dare scacco matto
teči, kar noge dajo correre a gambe levate
PREGOVORI:
obljubiti in dati je preveč chi molto promette poco mantiene
čič ne da nič, stalo pa malo chi sta con le mani in mano, ha poco oggi e niente domani
dvakrat da, kdor hitro da non sa donare chi tarda a dare

B) dàti se (dàm se) perf. refl. (z nedoločnikom izraža osebkovo dovolitev, da se z njim kaj zgodi) farsi, lasciarsi:
dati se pregovoriti lasciarsi convincere
ne dajte se motiti non si scomodino!
pog. dati se kaj videti farsi vedere, farsi vivo
impers. pren. ne dati se non aver voglia
se mi ne da non ho voglia
ne daj se! forza! coraggio!
impers. ne dati se povedati non potersi dire, descrivere

derrière¹ [dɛrjɛr] adverbe, préposition zadaj, (zadaj) za; figuré nazaj

de derrière izza
par derrière od zadaj, figuré skrivaj, zahrbtno
nous sommes derrière vous (figuré) mi smo, stojimo za vami
il faut être toujours derrière lui (figuré) vedno je treba paziti nanj, ga nadzirati
marcher l'un derrière l'autre korakati, hoditi eden za drugim, v gosjem redu
laisser quelqu'un loin derrière soi pustiti koga dalečza seboj, močno ga prehiteti
mettre un vêtement sens devant derrière narobe obleči obleko
regarder derrière soi pogledati nazaj, okoli sebe
poignarder quelqu'un par derrière zahrbtno koga zabosti
idées, pensées féminin pluriel de derrière la tête skrite misli

discussion [disküsjɔ̃] féminin razpravljanje, razprava (sur, de quelque chose o čem), pretresanje, obravnavanje, diskusija; prerekanje, prepir

discussion d'intérêt konflikt interesov
discussion de ménage zakonski prepir
discussion d'un projet de loi obravnavanje zakonskega načrta
sans division ni discussion solidarno
mettre en discussion prinesti, spraviti v diskusijo
cela est sujet à discussion o tem bi se dalo govoriti, to je sporno
la discussion porte, roule sur ... diskusija se vrti okoli ...
déclencher, ouvrir, soulever une discussion sprožiti, začeti diskusijo
obéissez et pas de discussion! ubogajte in konec debate!
prendre part à la discussion udeležiti se diskusije
soutenir un point de vue lors de la discussion v diskusiji podpirati neko stališče
nous avons eu ensemble une violente discussion hudó smo se prerekali med seboj
de la discussion jaillit la lumière (proverbe) le z izmenjavo idej, vidikov pridemo do resnice

distant, e [distɑ̃, t] adjectif oddaljen; figuré rezerviran, zadržan; nepristopen

les deux villes sont distantes l'une de l'autre d'environ 20 kilomètres obe mesti sta medsebojno oddaljeni okoli 20 km
il s'est montré distant envers nous pokazal se je rezerviranega proti nam

doblar podvojiti (se), (skupaj) zganiti; ukriviti, upogniti, prepogniti; zvoniti (za umrlega); stran kreniti

doblar la cabeza skloniti glavo; umreti
doblar la cerviz ukloniti tilnik, ukloniti se
doblar la esquina zaviti okoli vogala, proč steči
doblar a palos pretepsti
le doblo la edad sem še enkrat toliko star kot on
doblar (a) otra calle v drugo ulico zaviti
doblarse ukloniti se sili
antes doblar que quebrar rajši se ukloniti kot se zlomiti

douve [duv] féminin

1. doga (pri sodu)

2. vodni jarek; vodni jarek z zapreko (pri konjskih dirkah)

3. botanique močvirna zlatica

douves de corps dolge in ukrivijene doge
les douves d'un château jarek z vodo okoli gradu

drehen vrteti, sukati (sich se), rotirati, einmal: zavrteti, zasukati (um okoli); (wenden) obračati, obrniti (an kaj), okretati, okreniti, um einen Winkel: odklanjati, odkloniti; nur trans. an einer Schraube: privijati (vijak); auf der Drehbank: stružiti, auf der Töpferscheibe: oblikovati; Garn: sukati, viti, Pillen: izdelovati, eine Zigarette: zviti, zvijati, Fleisch: durch den Wolf drehen mleti, zmleti; einen Film: snemati, posneti; jemanden pretepsti, zdelati; sich drehen um (sich handeln um) iti za (gre za); alles dreht sich um vse se vrti okoli; den Rücken drehen jemandem, etwas obrniti (komu, čemu) hrbet; sich drehen und winden figurativ izvijati se, izmotavati se

Dreißig, die, tridesetica; Ende (der) Dreißig blizu štirideset; Mitte (der) Dreißig okoli petintrideset

drobencljati glagol
1. (fizično premikati se) ▸ tipeg, lépdegél
Ozrl se je po stavbah in učencih, ki so drobencljali okoli. ▸ Körbenézett az épületeken és a körülötte tipegő tanulókon.
Sredi dopoldneva sta spila kavo v topli kavarnici in opazovala mimoidoče drobencljati skozi mraz. ▸ A délelőtt közepén kávét ittak egy apró, szívélyes kávézóban, és figyelték, hogyan tipegnek a járókelők a fagyban.

2. lahko izraža negativen odnos (o delovanju, aktivnosti) ▸ tipeg, lépdegél
In bi takole družno vsi skupaj drobencljali referendumu zmagovito naproti, če ga ne bi še bolj lomili ravno - zagovorniki. ▸ És így mindnyájan közösen tipegtünk volna a győztes népszavazás felé, ha nem éppen annak szószólói baltázták volna el még jobban.
Njene misli so še vedno drobencljale po robu zavesti, v tistem napol budnem stanju, ki ga prepredajo sanje in resničnost. ▸ A gondolatai még mindig a tudat határán lépdegéltek, abban a félig éber állapotban, amelyet az álmok és a valóság elemei szőnek át.

drug² (-a, -o)
drug drugega …/druga druge …/drugo drugega … einander (pomagati drug drugemu/druga drugi einander helfen; ne poznati drug drugega einander nicht kennen; sovražiti drug drugega einander hassen); s predlogi: -einander (brez ohneeinander, čez/prek übereinander, figurativno durcheinander, do zueinander, gegeneinander, aneinander, iz auseinander, k zueinander, med untereinander, mimo nebeneinander, na aufeinander, aneinander, nad übereinander, nasproti gegeneinander, o übereinander, voneinander, ob aneinander, umeinander, okoli/okrog umeinander, po umeinander, nacheinander, durcheinander, pod untereinander, poleg/zraven nebeneinander, pred voreinander, pri beieinander, proti/zoper gegeneinander, skozi durcheinander, v ineinander, vpričo voreinander, z miteinander, za füreinander, nacheinander, hintereinander, zueinander, umeinander)
drugega na drugega zložiti: aufeinander, übereinander
drugega k drugemu aneinander
drugega pod drugega untereinander
drug od drugega voreinander
drug za drugim [hintereinanderher] hintereinander her, nacheinander
biti drug nad drugim [übereinanderliegen] übereinander liegen, [übereinanderstehen] übereinander stehen (podobne zloženke so možne z mnogimi drugimi glagoli : [übereinanderliegen] übereinander liegen, [untereinanderliegen] untereinander liegen, [hintereinanderfahren] hintereinander fahren …)
drug/eden za drugim einer um den anderen
| ➞ → eden za drugim, ➞ → med seboj, ➞ → vzajemno

dvájset vingt

okoli dvajset, kakih dvajset une vingtaine (de)

empresser, s' [ɑ̃prɛse] pohiteti; z vnemo si prizadevati

empresser auprès, autour de quelqu'un vneto, uslužno si prizadevati, skakati okoli koga

enlazar [z/c] preplesti, po-, z-vezati; imeti zvezo (vlak); ujeti z lasom

enlazar los brazos roke prekrižati
se enlazó a mi cuello vrgel se mi je okoli vratu

enrouler [ɑ̃rule] verbe transitif (skupaj) zviti; oviti okrog česa; namotati

enrouler du fil sur une bobine namotati, naviti sukanec na mótek
s'enrouler zviti se, ovijati se (autour de okoli)
s'enrouler dans une couverture zaviti se v odejo

entortiller [-tije] verbe transitif zaviti (dans v); oviti; figuré preslepiti z lepimi besedami

s'entortiller oviti se (autour de okrog), zaviti se, zaplesti se (dans v)
s'entortiller dans la couverture zaviti se v odejo
bonbon masculin entortillé dans du papier v papir zavit bonbon
j'ai entortillé mon mouchoir autour de mon doigt blessé ovil sem si robec okoli ranjenega prsta
le lierre s'entortille autour du tronc bršljan se ovija okrog debla

entourage [ɑ̃turaž] masculin okolica, okolje, miljé; družba; soseščina

s'entendre bien avec tout son entourage razumeti se z vsemi ljudmi okoli sebe

entourer [ɑ̃ture] verbe transitif obkrožati, obda(ja)ti, biti okrog (quelqu'un koga); figuré obsuti (de z); pomagati, skrbeti za, brigati se (quelqu'un za koga)

s'entourer obda(ja)ti se (de z), zbirati (osebe) okoli sebe; zaviti se (dans v)
entourer de ses bras objeti
entourer quelqu'un de soins negovati koga
entourer d'une clôture obdati s plotom
s'entourer de mystère biti zavit v skrivnost
s'entourer de précautions zateči se k (obsežnim) previdnostnim ukrepom

environs [ɑ̃virɔ̃] masculin pluriel okolica

dans les environs de Paris v okolici Pariza
aux environs de okrog, okoli
aux environs de Noël okrog božiča
la dépense s'élève aux environs de mille francs izdatek znaša okrog tisoč frankov

épaissir [epɛsir] verbe transitif zgostiti; verbe intransitif postati gostejši; zdebeliti se, (z)rediti se

s'épaissir zgostiti se
épaissir une sauce napraviti omako gostejšo
elle commence à épaissir začenja se rediti
sa chevelure s'épaissit lasje ji postajajo gostejši
le brouillard s'épaissit megla postaja (vse) gostejša
le mystère s'épaissit autour de cette affaire skrivnost okoli te zadeve (afere) postaja vse večja