Franja

paille [paj] féminin slama; slamica; slamnik; figuré pleva; pazdér v očesu bližnjika; technique napaka, razpoka, lisa (v diamantu, steklu, kovini); masculin ženski slamnik; adjectif slamnate barve

sur la paille (figuré) v skrajni bedi
paille comprimée, fourrageuse stisnjena, krmilna slama
paille de fer železni ostružki (za čiščenje parketa)
paille hachée rezanica
gants masculin pluriel paille rokavice slamnate barve
botte féminin de paille šop slame
feu masculin de paille velik, a kratkotrajen ogenj, figuré kratkotrajno navdušenje
homme masculin de paille slamnat mož (zastopnik, ki dela za drugega, skritega moža)
avoir, tenir une paille (figuré) biti vinjen, pijan
être, coucher, mourir sur la paille biti, ležati (na slami), umreti v bedi
mettre quelqu'un sur la paille spraviti koga na beraško palico
tirer à la courte paille vleči slamico, žrebati
une paille! malenkost!

Palēs -is, f Páles, staroitalska boginja, zaščitnica pastirjev in čred: Varr. ap. Serv., V., C., Tib., Arn. idr. — Od tod adj. Palīlis -e Páles posvečen, boginje Páles (gen.): festa Tib., O., flamma O. goreča slama (zažigana na praznik boginje Pales), subst. Palīlia (Parīlia) -ium, n palílije (parílije) praznik boginje Pales, ki so ga obhajali 21. aprila (na ta dan je bil baje ustanovljen Rim); na ta dan so pastirji po končanem žrtvovanju zažigali slamo ali mrvo, gnali skozi ogenj živino in sami skakali skozenj: Varr., Ci., O. idr.; od tod adj. Palīlicius (Parīlicius) 3 palílijski (parílijski): sidus Plin. = Hiade, ker so izginjale na praznik Pales v večernem mraku.

passer [pɑse] verbe intransitif (mimo, skozi, naprej) iti; teči mimo; preiti, miniti; izdelati (v šoli); biti veljaven, veljati (pour za); spregledati, oprostiti (sur quelque chose kaj); verbe transitif podati; iti mimo (quelque chose česa); prekositi; presegati; prepeljati (o brodu), pretlačiti skozi sito, pasirati (npr. paradižnik); prebiti, preživeti (čas); izdelati, napraviti (izpit); prevleči (en z); podati (žogo); predvajati (film), zavrteti, igrati (gramofonsko ploščo); obleči (suknjič ipd.)

se passer vršiti se, odigravati se, (z)goditi se; poteči, miniti; popustiti; vzdržati se (de quelque chose česa); odreči se (de quelque chose čemu); lahko pogrešati, biti brez, prebiti brez; prenesti (bolezen)
passe! naj bo! zaradi mene! no prav!
passe encore to naj bi še bilo, to naj bi še šlo
passons! pustimo to!
on ne passe pas ni prehoda
défense de passer prehod prepovedan
passer par les armes ustreliti
passer des aveux priznati
passer du blanc au noir pasti iz ene skrajnosti v drugo
passer de bouche en bouche iti od ust do ust
passer capitaine postati stotnik, kapitan
passer son chemin iti naprej po svoji poti
passer commande naročiti, izvesti naročilo
cela se passe de commentaires komentarji za to niso potrebni
passer en compte (commerce) vknjižiti, zaračunati
passer condamnation priznati krivico
passer du côté de prestopiti na stran, k; spremljati
passer de l'autre côté (pre)iti na drugo stran
passer en couleur (po)pleskati
passer au crédit (commerce) vpisati v dobro
passer au crible, au tamis prerešetati, presejati
passer en dépense (commerce) vpisati v breme
le camion lui est passé dessus tovornjak ga je povozil
passer devant prehiteti
passer par écrit napisati
passer écriture, dans les livres (commerce) vknjižiti
passer à l'ennemi preiti k sovražniku
en passer par quelque chose imeti kaj za seboj
passer l'éponge sur quelque chose oprostiti kaj
passer un examen napraviti izpit
se faire passer pour quelqu'un izdajati se za koga
faire passer quelqu'un par où l'on veut delati s kom vse, kar hočemo
faire passer en justice postaviti pred sodišče
passer dans le feu pour quelqu'un iti za koga v ogenj
passer un film predvajati film
passer en force de chose jugée (sodba) postati pravnomočen
passer en force de loi dobiti zakonsko moč
passer en fraude vtihotapiti
passer sa fureur sur quelqu'un stresti svojo besnost na koga
passer la main (politique) potegniti se nazaj, umakniti se
passer pour un honnête homme veljati za poštenjaka
passer par les mains de quelqu'un iti komu skozi roke
passer un marché skleniti kupčijo
passer la mesure iti čez mero, prenapeti lok
passer de mode iti iz mode, postati nemoderen
cette monnaie ne passe plus ta denar ni več v veljavi
passer une bonne nuit prebiti dobro noč
passer à l'ordre du jour preiti na dnevni red
passer outre iti preko vsega
passer outre à preiti k
passer par quelque chose (morati) iti skozi
passer le pas (figuré) ugrizniti v kislo jabolko; umreti
passer en proverbe preiti v pregovor
passer en revue (militaire) pregledati (čete); kontrolirati, natančno pregledati
savoir se passer de opraviti brez, moči shajati brez
passer sous silence molče iti preko
passer à tabac (populaire) (pre)tepsti
passer en tan (chamois, mégie) (na irh, belo) strojiti
passer à l'ordre d'un tiers žirirati (menico)
je passe sur les détails ne omenjam podrobnosti
passer sur le ventre, sur le corps à quelqu'un iti preko koga, pregaziti koga
cela me passe tega ne razumem
cela a passé à la fleur de corde to je viselo na nitki
cela passe mes forces to presega moje moči
cela passe l'imagination tega si ni mogoče predstavljati
l'envie m'en a passé minilo me je veselje za to
il passe mal son temps, le temps slabo je z njim, slabo mu gre
il me passe par la tête pade mi v glavo, pride mi na misel
passer à la visite médicale iti na zdravniški pregled
il passera par mes mains (familier) mi bo že prišel v roke
il faut en passer par là moramo ugrizniti v (to) kislo jabolko
ça lui passera to ga bo minilo
que cela ne nous passe pas to naj ostane med nama
y passer doživeti (težko) preskušnjo; umreti

pegar [g/gu] prilepiti, pripeti (a na); zasmoliti (posodo); pritrditi, prišiti, privezati; prenesti (bolezen, pregreho); zagnati; zadajati (udarce), tepsti, kaznovati; viseti, prilepiti se, biti tik ob; prijeti se, korenine pognati; suniti, udariti ob, zadeti ob, naleteti na odobravanje; prilegati se, ujemati se, skladati se; priti o pravem času

pegar un botón prišiti gumb
pegar un bofetón prisoliti zaušnico
pegar (el) fuego ogenj zanetiti, zažgati
pegar golpes sobre la mesa udariti po mizi
no (poder) pegar el ojo (ali los ojos) ne (moči) zatisniti očesa (zaspati); noč prečuti
pegar una paliza (a) pretepsti koga
pegar un puntapié brco dati
pegar un salto (po)skočiti
pegar sobre a/c prelepiti
pegar voces vpiti, kričati
pegar un tiro ustreliti, izstreliti strel
pegarla spreti se, v prepir priti
pegarsela (a) (pre)varati, komu kaj natvesti
¡a mí no me la pegan! mene ne bodo vodili za nos!
¿otra te pego? že spet? že zopet isto?
eso no pega ni con cola to je popoln nesmisel
pegarse (ob)viseti, (pri)lepiti se; zasmoditi se (jed); globoko se vtisniti; boječ biti, ne moči odgovoriti (v šoli)
pegarse un tiro ustreliti se, pognati si kroglo v glavo
pegarse con alg. planiti na (napasti) koga
se le pegó la enfermedad lotila se ga je bolezen

pekél infierno m

iti v pekel ir al infierno
ogenj v ognju fuego m del infierno

pekèl, pèkel enfer moški spol ; figurativno fournaise ženski spol

iti, priti v pekel aller en enfer
ogenj v peklu feu moški spol de l'enfer

peklensk|i [é] (-a, -o) höllisch, hrup, vročina: höllisch, infernalisch; Höllen- (ogenj die Höllenglut, das Höllenfeuer, der Höllenbrand, pes der Höllenhund, smrad der Höllengestank, trušč der Höllenlärm, hitrost das Höllentempo, kazen die Höllenstrafe, bolečine množina der Höllenschmerz, die Höllenqual, brezno der Höllenschlund)
religija peklenske muke die ewige Pein

peklénski hellish; infernal; diabolic, diabolical; fiendish; devilish

peklénski hrup pandemonium
peklénske muke the torments of hell
peklénski ogenj hell fire
peklénski stroj infernal machine
peklénski trušč a hell of a noise

peklénski infernal, d'enfer, diabolique, du diable, de tous les diables

peklenska bolečina douleur ženski spol infernale (ali intolérable)
peklenski hrup bruit moški spol infernal, bruit d'enfer, un bruit du diable
peklenski mraz froid moški spol de loup (ali de chien)
peklenske muke tourments moški spol množine de l'enfer
peklenski ogenj feu moški spol d'enfer
peklenski stroj machine ženski spol infernale
peklenski trušč vacarme moški spol (ali tapage moški spol) infernal (ali familiarno de tous les diables), popularno boucan moški spol du diable
dirjati, drveti v peklenskem tempu aller, mener un train d'enfer

peklénski (-a -o) adj.

1. infernale, dell'inferno:
peklenski ogenj il fuoco dell'inferno

2. pren. (hudoben) malvagio, satanico, diabolico

3. pren. (ki se pojavlja v močni obliki) d'inferno. dell'inferno, infernale, bestiale; cane:
peklenska vročina un caldo d'inferno
peklenski mraz un freddo infernale, un freddo cane
prestajati peklenske muke soffrire le pene dell'inferno
min. peklenski kamen pietra infernale
peklenski stroj ordigno esplosivo, bomba a orologeria

pepe m

1. bot. poprovec (Piper nigrum)

2. kulin. poper (začimba):
pepe in grani poper v zrnih
pepe macinato mleti poper
pepe bianco, nero beli, črni poper
essere tutto pepe biti živi ogenj
non metterci né sale né pepe pren. ne vtikati, vmešavati se (v)
non sapere né di sale né di pepe biti plehek (tudi pren.);
rispondere col sale e col pepe pren. odgovoriti ostro, zbadljivo

3. ekst. kulin.:
pepe di Caienna paprika (začimba)
pepe di Giamaica (pimento) piment

4.
sale e pepe poprasto siv:
vestito sale e pepe siva obleka
capelli sale e pepe osiveli lasje

Perillus -ī, m (Πέριλλος) Períl, atenski umetnik, mojster obdelave kovin, ki je agrigentskemu (akragantskemu) tiranu Falarisu izdelal bronastega bika; v njegov votli trup naj bi zapirali zločince, podtaknili ogenj in jih tako žive cvrli. Peril je bil prva žrtev tega bika, saj je moral za preizkušnjo sam prvi vanj: O., Pr., Plin., Sil. Od tod adj. Perillēus 3 Perílov: aes O. Perilov bron = Perilov bronasti bik.

pēstis -is, f

1. kuga, kužna bolezen, meton. nezdravo vreme: ibes avertunt pestem ab Aegypto Ci., pecudum pestes V., morbi ac pestes Col., pestem eam arcere L.

2. metaf. poguba, pogibel, gonoba, uničenje, pogubljenje, pogin, nesreča: Pl., Enn. fr., O., Lucan., Sen. ph. idr., praemia in pestem convortere S., pestem in aliquem machinari Ci., alii alia peste absumpti sunt L., servatae a peste (požig, ogenj) carinae V., belli p. V., textilis Ci. poet. (o oblačilu, omočenem in zastrupljenem z Nesovo krvjo).

3. meton. (o človeku) kuga, hudoba, hudobnež, pokvarjenec, poguba: pestis adulescentium Ter., eum esse exitium Troiae, pestem Pergamo Enn. fr., post abitum huius importunissimae pestis Ci., p. patriae Ci. (o Klodiju).

petelin¹ [ê] moški spol (petelina …) der Hahn (bojni Kampfhahn), poetično: der Gockel, der Gockelhahn
figurativno rdeči petelin (ogenj) der rote Hahn, roter Hahn
petelin poje der Hahn kräht
ko petelin prvič zapoje beim ersten Hahnenschrei

pétiller [-tije] verbe intransitif prasketati; figuré iskriti se; vieilli kipeti; (vino) musirati

le feu pétille ogenj prasketa
le champagne pétille šampanjec musira
pétiller d'esprit iskriti se od duhovitosti
ses yeux pétillent de joie oči se mu (ji) iskre od veselja

phlox, phlogis, f (gr. φλόξ plamen, ogenj) bot. flóks, neka nam neznana rast.: Plin.

píhati (-am) | píhniti (-em) imperf., perf.

1. intr. soffiare:
zunaj piha fuori soffia
pihati v ogenj soffiare sul fuoco
pihati vročo juho soffiare sul brodo caldo
pihati od jeze soffiare, sbuffare di rabbia

2. tr. muz. suonare (uno strumento a fiato)

3. tr. obrt.
pihati steklo soffiare il vetro
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. vedeti, od kod veter piha capire il vento che tira
zdaj piha za nas ugoden veter le circostanze ci sono propizie, abbiamo il vento in poppa
z nastopom novega šefa je začel pihati nov veter col nuovo capo tira un'altra aria
voznik je moral pihati il conducente ha dovuto soffiare nell'etilometro
pihati dekletu, pihati komu na dušo fare la corte alla ragazza, cercar di conquistare qcn.
po gadje pihati soffiare dalla rabbia
pog. ta ga pa pihne proprio una cannonata
pihniti jo čez mejo scappare oltre confine
pihniti na nekoga besede non tener conto delle parole di uno

pīneus 3 (pīnus) smrekov, borov: O. idr., nuces, stipites Ca., nuclei Varr., texta carinae Cat., silva V., Sil. smrečje, claustra V., plaga montis V., ardor V. ogenj iz smrekovega lesa, nucleus Cels., nux Col., Plin., favillae Plin., pinea nodosae … robora clavae Stat.; subst.

1. pīnea -ae, f
a) smrekov (borov) storž: Col., Lamp.
b) „storž“, vrsta vrtinčastega vetra (prim. gr. στρόβιλος): vertex ille est vel, uti dicitur, pinea[s], cum torquetur humus arida et ab infimo erigitur ad summum Ap.

2. pīneum -ī, n = pīnea: Vulg.

podpíhati (-am) | podpihováti (-újem) perf., imperf.

1. soffiare, attizzare, sbraciare; nareč. sfoconare:
podpihovati ogenj attizzare il fuoco

2. pren. fomentare, attizzare:
podpihovati sovraštvo fomentare gli odi

podrézati to undercut; to curtail; (drevje) to clip, to trim; (podregati) to poke, to stir; (živo mejo) to clip, to trim

podrézati ogenj to poke (ali to stir) the fire, to give the fire a poke (ali a stir)