Franja

abkehren²: sich abkehren von obrniti se proč od, odvrniti se od, figurativ obrniti (čemu, komu) hrbet

abknicken zapogniti, upogniti, zasukati, izkriviti (intransitiv se), (abbrechen) odlomiti, Geologie sich abknicken obrniti se

abwenden¹ (wandte ab, hat abgewandt) odvrniti; sich abwenden von obrniti (čemu/komu) hrbet

accommodō (adcommodō) -āre -āvī -ātum

1. primerno uravna(va)ti, pripraviti (pripravljati): trapetum Ca.

2. kaj kam dati (dajati) ali kaj komu ali čemu nadeti, da se prilega, priravna(va)ti: ut ... ad insignia accommodanda ... tempus defuerit C.; z dat.: gladium dextrae Luc. ap. Ci., lateri ensem V., calauticam capiti Ci.; z ad: clupeum ad dorsum Pl., coronam sibi ad caput Ci.; z in: dentes in saxa forata accomodantur Vitr. se vtikajo.

3. pren.
a) prilagoditi (prilagajati) kaj čemu, umeriti (umerjati) kaj, uravna(va)ti kaj po čem: orandae litis tempus Ci. ugodno postaviti; orationem auribus auditorum Ci.; sumptūs ad mercedes Ci., ius publicum ad populi iussa Ci., ad eius testimonium vestrum ius iurandum (sodbo) Ci., testes ad crimen Ci. primerno ali poljubno privze(ma)ti, annum ad solis cursum Suet.; in omnem eventum consilia L., exordium in plures causas Ci., Corn. obrniti (obračati), porabiti (porabljati) za več primerov; rationem secundum condicionem Q.; pass.: morem accommodari prout conducat T. se prilagodi vsakokratni potrebi, se ravna po ... potrebi; accommodare alicui de habitatione Ci. ep.; refl.: ad voluntatem alicuius ... totum se fingere et accommodare Ci.
b) podeliti (podeljevati), pripisovati: diis effigiem Cu., alicui verba Q. na jezik položiti (polagati).
c) nakloniti, poklanjati komu ali čemu kaj, da(ja)ti, posvetiti (posvečevati): consilium, opem Icti., curam pratis Q. skrb imeti za ..., nonnullam operam his studiis Q., alicui manum Ap. v pomoč biti komu; se ad rem publ. et magnas res gerendas Ci., se ali animum alicui rei Suet. ukvarjati se s čim, spustiti (spuščati) se v kaj, poda(ja)ti se v kaj, se Seiano Suet. pridružiti se Sejanu, se ducem alicui Suet. da(ja)ti se komu na voljo za vodnika.
č) posoditi (posojati): tres panes Aug. — Od tod adj. pt. pf. accommodātus (adcommodātus) 3, adv. -ē

1. prilagojen čemu, primeren, pripraven, prikladen, spodoben: puppes ad magnitudinem fluctuum accommodatae C., responsum ad suam rem accommodatum Ci., oratio perpetua ad persuadendum accommodata Ci., accommodate dicere ad persuadendum Ci., dicere quam maxime ad veritatem accommodate Ci., definire ad iudicium accommodatius Ci., ad naturam accommodatissime vivere Ci.; emplastra adversus morsus accommodata Cels.; z dat.: oratio hominum sensibus ac mentibus accommodata Ci., si eam legem vobis accommodatam esse intellegerem Ci., tempora demetendis frugibus ... accommodata Ci., ut reliqua pro loci natura, pro vi tempestatum illis (navibus) essent ... accommodatiora Ci. bolje uravnano, exemplum temporibus suis accommodatissimum Ci., accommodatiores glandium generi castaneae Plin. podobnejši.

2. pren. sposoben, kos čemu: homo ad Verris flagitia ... accommodatus Ci., homines ad otium accommodati Ci., minime sum ad te consolandum accommodatus Ci. ep.; z dat.: Pollio Asinius seriis iocisque pariter accommodatus Q., servus vilissimus nec cuiquam serio ministerio accommodatus T.

adire^* v. tr. (pres. adisco) pravo nastopiti:
adire le vie legali uporabiti pravna sredstva, obrniti se na sodišče, zateči se k sodnemu postopku
adire il tribunale stopiti pred sodišče
adire una successione prevzeti, naslediti dediščino

admoveō -ēre -mōvī -mōtum

1. primakniti (primikati), približ(ev)ati, pristaviti (pristavljati), nastaviti (nastavljati) (naspr. amovere ab ...): duas quadrigas L., manūs religiose L., laevam Ci. levico privzeti, admoto pollice siccare lacrimas O., adm. aurem Ci. nastaviti uho, admorunt (gl. opombo) ubera tigres O. so dojile, adm. ignem (ignes) Ci. ali faces O. podtakniti, od tod pren.: dolorum cum admoventur faces Ci.; adm. medicos Suet. poklicati, nisi prope admota non cernere Plin. kratkoviden biti (naspr. longinqua contueri); culina ut sit admota Varr. da je blizu. Smer dejanja s praep.: agnum ad matris mammam Varr., fasciculum ad nares Ci., aspide ad corpus admotā vitā privatus est Ci., adm. urbem ad mare Ci. blizu morja ustanoviti, linum ad lumina Lucr., ora ad ora O., manum ad ora Pr.; cucurbitulam sub mento, circa fauces (medic.) Cels.; pren.: mentes suas, non solum aures, ad haruspicum vocem Ci. svoje misli ... obrniti na ...; z dat.: labra poculis V., ignes templis Tib. podtakniti (podtikati), angues curribus O. zapreči, hastam pestori Cu., filium collo Cu. objeti, manum (manūs Cu.) operi O., Plin. lotiti se dela, manus tentantes operi O. dotakniti se dela, numquam deos ipsos admovere nocentibus manus L. ali adm. manus vectigalibus Ci. lotiti se, aedificia admota muris Cu. prizidana, Pharos continenti admota est (namreč po potresu) Sen. ph., Africa Nilo admota Iuv., adm. murum solo Lucan. skoraj do tal porušiti, septem montibus Baias Stat.; medic.: adm. fomenta corpori Cu. obkladke dajati na ..., venis candens ferrum, cucurbitulam occipitio Cels.; pren.: adm. alicui calcar (stimulos) Ci. spodbosti (spodbadati) koga, alicui desiderium patriae Cu. ali alicui spem L. ali omnes luctus Sen. ph. obuditi (obujati) komu kaj, navda(ja)ti ga s čim, acumina Graecis chartis H. svojo bistroumnost obrniti na ...

2. occ.
a) približ(ev)ati = privesti: equos L. pripeljati pred koga, canes Cu., si tibi sol plures admoverit aures H. pripelje več poslušalcev.
b) voj. α) (vojsko) primakniti (primikati), (z vojsko) se naprej pomakniti (pomikati), se približ(ev)ati: copias propius, copiae in eundem locum, armatos muris L., copias oppido Cu., exercitum propius urbem Ci., exercitum Ariminum, ad (v bližino, v okolico) Oricum L.; tudi: naves, classem litori Cu., castra Sil.; abs. (z izpuščenim obj.): iam admovebat rex Cu. (je pomikal naprej, namreč vojsko) se je pomikal naprej. β) (bojne naprave, stroje) primakniti (primikati), naprej pomakniti (pomikati), naprej poriniti (porivati), nastaviti (nastavljati): opus ad turrim hostium C., tria opera adversus Pyrrheum, opera muris L., scalas ad moenia L., scalas moenibus T.; tudi abs.: adm. opera L., scalas C., Cu., machinam Ci., machinas, arietes Cu.
c) obr. (pri žrtvovanju pred žrtvenik) privesti: Hannibalem altaribus, filiam victimam aris L., pecus aris V., tauros templis O. ali aris Amm.; abs.: admotas hostias ... proturbat T.

3. pren.
a) (časovno) približ(ev)ati, pospešiti (pospeševati): diem leti Cu., mortem Plin., horas mortis Lucan., fatalem horam Stat., bella civilia Macedonum genti Cu., occasionem exsequendi sceleris admotam Cu., admotus supremis T. blizu svoje smrti,
b) (kako sredstvo) jemati, uporabiti (uporabljati), oprije(ma)ti se (ga): herbas O., remedia Sen. ph., aliam curationem ad aliquem Ci., vim Cels.; pren.: orationem ad sensus animorum ... inflammandos Ci., populationibus agri terror est oppidanis admotus L. skušali so meščane ugnati, strašeč jih s ..., parvo metu admoto L., adm. preces O. izraziti, alicui preces Ph., Plin. s prošnjami obrniti se na koga, preces suppliciter admotae Cu. ponižno izražene, ponižne, adm. blanditias O.
c) (osebe) komu ali čemu približ(ev)ati, privze(ma)ti k čemu, dovesti jih do česa: ubi te ventus admoverit orae V., adm. aliquem in priorem amicitiae locum Cu., in idem fastigium (sc. dignitatis) Cu. povzdigniti, aliquem contubernio Suet., aliquem ad curam rei publ. Suet., ad spem successionis admoveri Suet., genus admotum superis Sil. soroden; poseb. se admovere (ad ...) približ(ev)ati se, pridružiti (pridruževati) se čemu: se ad id (lumen) Ci., applicant se et propius admovent Ci.

Opomba: Sinkop. obl. iz perfektove osnove: admōrunt (= admōvērunt) V., admōrint (= admōverint) O., admōram (= admōveram) Pr.

Adresse, die, (-, -en) (Anschrift) naslov; sich an die richtige Adresse wenden obrniti se na pravi naslov; politisch: poslanica

adresser [adrɛse] verbe transitif nasloviti, poslati na naslov, napotiti

s'adresser à quelqu'un obrniti se na koga; biti komu namenjen
adresser la parole à quelqu'un ogovoriti, nameniti komu vprašanje, obrniti se na koga z vprašanjem
adresser un compliment, une critique, une question à quelqu'un izreči komu poklon, kritizirati koga, vprašati koga
la lettre que vous m'avez adressée pismo, ki ste ga poslali na moj naslov
le médecin m'a adressé à un spécialiste zdravnik me je napotil k specialistu
adressez-vous au portier obrnite se na vratarja
adresser toute demande de renseignements à za vse informacije se obrnite na
s'adresser en confiance à quelqu'un zaupno se obrniti na koga

āgmen -inis, n (iz *agimen: agere)

1. abstr. vleka, vlečenje = gibanje naprej: agmine remorum celeri V. s hitrimi vesljaji, agmine remorum ventisque vocatis V. z vesli in jadri, leni fluit agmine Thybris V. ali fluit agmine dulci (materies humoris) Lucr. z mirnim tokom, ag. flumineum Val. Fl. rečni tok, immensum ag. aquarum V. dežna ploha, naliv, agmina pulverulenta V. oblaki prahu, prašine, agmina caudae V. illi (dracones) agmine certo Laocoonta petunt V. v določeni smeri, tremulo venit agmine cornus Sil. prileti tresoč se; pren.: agmina fati et volumina Gell. pota in ovinki usode, crispum agmen orationis Gell. tek, znak.

2. konkr. vlak = tolpa, kopa, krdelo, jata, četa: armatorum Ci., quo comitatu vel potius agmine Ci., magnus comitatus fuit regius, non minore agmine legati venerunt L., agminibus comitum qui modo cinctus erat O., stipatus agmine patriciorum L., puerile (= puerorum) ag. V., Eumenidum agmina V.; pesn.: ag. canum O., equorum V., apium V. roj, avium V. jata, aligerum O. jata labodov, graniferum O. kolona mravelj, conferto agmine cervi V. v gostem krdelu.

3. voj.
a) abstr. pohod vojske: ne miles... in castris neve in agmine servum... haberet S. na pohodu (poti), agminis ordinem ita constituit Hirt., aggredi hostes in agmine C., proinde agmine impeditos adorirentur C., citato agmine iter L. hiter (pospešen) pohod, tum adiungerem de exercitu, de castris de agminibus dicere Ci., lento agmine procedere Cu.
b) konkr. α) o pehoti vojaška četa, vojna kolona, vojska, poseb. vojska v pohodnem postroju, vojska na pohodu (poti), pohodni oddelek, pohodna kolona vojske: retro in agmen suorum infenso cessit hosti L., agmine ingredi, agmine ire ad urbem L. krdeloma, uno agmine abire, irrumpere in urbem L. v eni četi, agmen instruere L., Cu. vojsko (vojaške čete) postrojiti za pohod (odhod), agmine facto V. v strnjeni koloni, phalanx,... agmen magis quam acies L. ali magis agmina quam acies L. bolj pohodni oddelek (oddelki) kakor bojna vrsta (bojne vrste), pugnatum saepe directa acie, saepe agminibus Vell. v pohodnih enotah, agmen pilatum V. (prim. pilatus s. v. pillo) ali iustum T. v strnjenih kolonah, v pohodnem redu, urejeno korakajoča vojska, tripartito agmine T. v treh pohodnih enotah, agmen quadratum Ci., Hirt., S., L., Tib., Cu. v obliki četverokotnika razvrščena vojska na pohodu (s pratežem v sredi, tako da se je mogla vsak čas z licem obrniti proti sovražniku), v bojnem redu korakajoča vojska, agmen longum, tudi samo agmen C., L., Veg. vojska, postavljena v pohodni red, po pohodnih enotah razvrščena, ag. longissimum C., tudi laxum atque solutum L. vojska v raztegnjenem pohodnem redu, naspr. agmen confertum V., Sen. ph. tesno strnjena, gosta četa, agmine munito S. v zaslonjenem pohodnem redu, naspr. agmine incauto L. v nezaslonjenem pohodnem redu, ag. obliquum Cu. v poševnem bojnem redu z boka korakajoča vojska, ag. primum C. prednja straža kakor (četa), ag. medium C. središče, ag. novissimum ali extremum C. idr. zadnja straža, zaplečje (vojske na pohodu), agmen ducere Ci., V. vojsko na pohodu voditi, agmen claudere C., Cu. biti na zadnjem koncu in zaplečje vojske biti, agmen claudere et novissimis praesidio esse C. na zadnjem koncu in zaplečje vojske biti, agmen cogere L. vojsko (na pohodu) zadaj skupaj držati in jo zaslanjati, agmen explicare Hirt. vojsko razviti, agmen constituere S. idr. ustaviti se (z vojsko na pohodu); pren.: educenda... dictio est ex hac domestica exercitatione medium in agmen Ci. kar v središču vojske, ut nec duces simus nec agmen cogamus Ci. da nismo niti prvi niti zadnji, quarum (stellarum) agmina cogit Lucifer O. v katerih vrsti je Lucifer zadnji, sic ordinandus est dies omnis, tamquam cogat agmen Sen. ph. kakor da je zadnji, velut in agmen et numerum da bi se tako rekoč izpolnila vrsta in število: T. ali = zadnji biti: Sen. ph.; pesn.: apes ali venti velut agmine facto V. tako rekoč v pohodni koloni. β) redkeje o konjeništvu in ladjevju: agmen equitum L. ali equestre O. četa konjenikov, konjeniška četa, ag. navium L., Lucan. oddelek ladjevja.
c) pren. krdelo, gmota, kup, množica, obilica: iumentorum C., rerum captarum L., agmine condenso naturam explent Lucr. (o atomih) stisnjeni v gosto gmoto, ubicumque magis denso sunt agmine nubes Lucr. se gosteje kopičijo, ag. impedimentorum T. coli tanto agmine mensas Sil., terna agmina adunci dentis Stat. vrste zob, agmen vitis Cael. butarica trtja; occupationum agmen Plin. iun. vrsta, množica opravkov.
č) pren. pesn. bitka, bojevanje: Delius... in agmen pervenit Iliacum V. v bitko pred Ilijem, rudis agminum sponsus H. neuk v bojevanju, neizveden v vojni.

Opomba: Tekst. var. pri V. (Aen. XI, 663) nom. pl. agmena (po medičejskem rokopisu).

alto moški spol postanek; vojska zaporni ukaz

hacer alto ustaviti se, obstati, počivati
hacer alto en pozornost obrniti na
¡alto! stoj!
¡alto de aquí (ahí)! proč od tu!

ambassade [ɑ̃basad] féminin (vele)poslaništvo; zgradba poslaništva; poslanstvo; poverjena naloga; delikatna misija

attaché, secrétaire d'ambassade ataše, tajnik ambasade
s'adresser, aller à l'ambassade obrniti se, iti na ambasado
aller en ambassade chez le directeur iti v delikatni misiji k direktorju

appel [apɛl] masculin klic, klicanje; vpoklic; poziv; militaire apel, klicanje po imenu; juridique priziv; figuré vaba, draž

appel aux armes vpoklic pod orožje
appel à l'aide, au secours klic na pomoč
appel d'air dovod zraka, vlek (peči)
appel de la conscience klic vesti
appel de détresse klic v sili
appel à l'insurrection poziv k uporu, k vstaji
appel de langue tlesk z jezikom
appel local krajevni telefonski klic
appel lumineux svetlobni znak (z lučjo)
appel nominal klicanje po imenih
appel téléphonique telefonski klic, poziv
appel du pied namig, besede, kijasno vsebujejo neko prošnjo, poziv
sans appel nepopravljivo, nepreklicno, definitivno
cour féminin d'appel prizivno sodišče
décision féminin sans appel odločitev, proti kateri ni priziva
disque masculin d'appel številčnica (pri telefonu)
ordre masculin d'appel vpoklicni ukaz
vote masculin par appel nominal glasovanje s poimenskim klicanjem
faire appel à obrniti se na, apelirati na; sklicevati se na
je fais appel à votre bonté apeliram na vašo dobroto
faire l'appel klicati po imenih
faire appel à toutes ses forces (figuré) skupaj se vzeti, vse svoje moči zbrati
faire appel de quelque chose vložiti priziv proti čemu
se pourvoir en appel vložiti priziv
répondre à l'appel odzvati se pozivu

aprovechar rabiti, uporabljati, izkoriščati, izkoristiti; koristiti, pomagati

aprovechar una ocasión izkoristiti priliko
¡que aproveche! na zdravje!
no aprovechar para nada popolnoma neuporaben biti
aprovecharse v prid si obrniti, uporabiti, izpopolniti se v
aprovechar de alg. izkoriščati; posiliti

arme [arm] féminin orožje; vrsta, rod vojske; puška; pluriel grb

par les armes z orožjem, s silo
arme à double tranchant dvorezno orožje
arme antiaérienne, antichar, automatique protiletalsko, protitankovsko, avtomatsko orožje
armes atomiques, nucléaires atomsko orožje
arme blanche, muette hladno orožje
arme à feu, défensive, offensive strelno, obrambno, napadalno orožje
arme à tir rapide hitrostrelno orožje
carrière féminin, métier masculin d'armes vojaška kariera, poklic
compagnons, frères d'armes vojni tovariši
fait masculin d'armes junaško dejanje
maître masculin d'armes učitelj mečevanja
le peuple en armes za boj pripravljeno ljudstvo
place féminin d'armes prostor za (vojaške) parade
port masculin d'armes orožni list
prise féminin d'armes vojaška parada, svečan vojaški zbor
suspension féminin d'armes ustavitev sovražnosti
vaisselle féminin aux armes d'un prince namizna posoda s knežjim grbom
braquer, pointer, diriger une arme nameriti, usmeriti orožje (vers proti, na)
déposer, rendre les armes položiti orožje, vdati se
être sous les armes biti pod orožjem; služiti vojsko
faire ses premières armes biti prvič v boju, figuré začeti svojo kariero
faire, tirer des armes boriti se
mettre bas les armes ustaviti sovražnosti
(populaire) passer l'arme à gauche (figuré) umreti
passer un prisonnier par les armes ustreliti ujetnika
porter les armes contre son propre pays vojskovati se proti lastni deželi
prendre les armes prijeti za orožje, pripraviti se za boj
présenter les armes (militaire) (po predpisih) pozdraviti z orožjem
régler un différend par les armes z orožjem urediti spor
dans quelle arme sert-il? v katerem rodu vojske služi?
faire tomber les armes des mains de quelqu'un komu orožje iz rok izbiti, figuré ukloniti ga, pomiriti ga
tourner les armes contre quelqu'un obrniti orožje proti komu (svojemu zavezniku ali prijatelju)
reposez armes! puško k nogi!
arme sur l'épaule droite! puško na desno ramo!
en venir aux armes pričeti vojno

arrière¹ [arjɛr] adverbe nazaj; zadaj

en arrière nazaj; zadaj
arrière! nazaj!
faire machine, marche (en) arrière voziti, iti nazaj, obrniti se, figuré preklicati svoje izjave
faire un pas en arrière stopiti (korak) nazaj
marcher en arrière ritensko iti
se renverser en arrière vznak, na hrbet se prekucniti ali pasti
rester en arrière zadaj ostati, zaostati
être en arrière sur son temps biti za svojim časom

āscrībō (adscrībō) -ere -scrīpsī -scrīptum

1. pripis(ov)ati, pišoč doda(ja)ti, pristaviti (pristavljati): non solum id perscribunt, sed etiam causam adscribunt Ci., ascr. alicui totiens salutem ali salutem plurimam alicui Ci. ep. komu (v pismu) srčne pozdrave pripisati, ascr. causam mortis, metūs sui causam Cu.; s praep.: diem in epistula Ci., in quo monumento Sthenii nomen ascriptum est Ci. je pripisano, zabeleženo, ascripsit Sulla in ea lege: siquid ius non esset rogarier Ci., ascr. aliquid in eandem legem Ci., ascribi iussit in fastis ad Lupercalia Ci., ad statuam eius ascriptum est Suet. na kipu... je napisano, tum ascripsit de locis, in quibus senatus consultum fieri iure posset Gell.; z dat.: ascr. nomen suum emptioni Ci., ascr. poenam foederibus Ci. v pogodbeno besedilo vstaviti, motis (= nominibus motorum) senatu notas L., marmori Praxitelem (= nomen Praxitelis) Ph. napisati na marmor, Dareus sibi (= suo nomini) regis titulum nec eundem Alexandri nomini adscripserat Cu., quam (ι litteram) non solum dativis casibus in parte ultima ascribunt (Graeci) Q., statuarum titulis se pronepotem (predikatni acc.) Catulli ascr. Suet.

2. occ. pripis(ov)ati, vpis(ov)ati v kak zapisek ali imenik: alicuius nomen in albo profitentium citharoedorum Suet.; poseb. vpis(ov)ati
a) v imenik državljanov (meščanov): Athenis Rhodii adscribuntur Ci., Heracliaene hunc esse tum adscriptum negabis? Ci., qui hunc adscriptum Heracliensem dicunt Ci. ki ga proglašajo za heraklijskega krajana, adscribi se in eam civitatem voluit Ci. biti vpisan v imenik meščanov one (mestne) občine, biti kot meščan sprejet v ono (mestno) občino, aliis in civitatibus adscriptum esse Ci., si qui foederatis civitatibus adscripti fuissent Lex. ap. Ci.
b) v imenik naselnikov (kolonov): si et ipsi adscribi coloni vellent L.; na vprašanje kam? z acc. krajevnih imen ali adv.: colonos Venusiam L., veterani (kot naselniki) Tarentum et Antium adscripti T., colonosque eo trecentos... adscripserunt L., quo... novos colonos adscribere possent L.
c) v imenik vojakov, med vojake, v vojaški službeni zapisek: urbanae militiae adscribi T. med mestne vojake; poseb. koga kot nadštevilnega vojaka vpisati (v vojaški imenik): ascriptivi dicti, quod olim ascribebantur inermes, armatis militibus qui succederent, si quis eorum deperisset Varr., iure iurando se constrinxit, ne quem ascriptum, id est vacantivum (službe prostega) haberet Lamp.

3. koga pismeno določiti (določati), postaviti (postavljati): tutor his (sc. mulieribus) Graecorum legibus adscribendus fuit Ci., alios (legatos) ascribi iubent Ph.; poseb. v oporoki pripis(ov)ati, pismeno oporočiti (oporočati) komu kaj in (s predikatnim acc.) postaviti (postavljati) koga za kaj: cuius filium faceret heredem, eum tutorem liberis non adscripsit Ci., alicui legatum (volilo) Plin. iun. ali sibi legatum ascr. Suet., Dig., ascr. aliquem alicui coheredem Suet.

4. pren.
a) določiti (določati), odkaz(ov)ati: ascriptus poenae dies Ph., habebit quisque, quantum ille dies primus ascripsit Sen. ph.
b) prište(va)ti čemu, šteti med kaj: tu vero ascribe me talem in numerum Ci., hunc ad tuum numerum libenter ascribito Ci. ep. prištevaj med svojce, ad hoc genus ascribamus etiam narrationes apologorum Ci.; s predikatnim acc.: eum tertium ad amicitiam Ci.; v pass. s predikatnim nom.: utinam ego tertius vobis amicus adscriberer Ci., unus A. Gabinius belli maritimi... Cn. Pompeio socius adscribitur Ci. se jemlje v poštev; z dat. (večinoma pesn. in poklas.): alicuius sententiam suae ascr. Ci., male sanos adscripsit Liber Satyris Faunisque poëtas H., illum ego... adscribi quietis ordinibus patiar deorum H., Scythas Asiae ascr. Cu., Peucinorum... et Fennorum nationes Germanis an Sarmatis adscribam dubito T., adscr. aliquem antiquis temporibus T., aliquem numinibus, ferulam arborum generi Plin., vitiis ascr. affectum Q.
c) pripis(ov)ati, prisvojiti (prisvajati) komu kaj: bonos exitus diis immortalibus Ci., alicui in-commodum Ci. ali damnum alicui Dig. imeti koga za vzrok nezgode, škode, hoc sibi exemplum Ph. nase obrniti, panaces... dis inventoribus adscriptum Plin., illi deo (Iovi) ales (aquila) adscribitur Plin.

ausschlagen^*

1. (herausschlagen) izbijati, izbiti (auch einen Zahn) Pendel, Zeiger: odkloniti se, premakniti se (zu Ende Schlagen) Uhr: odbiti

2. tolči, udarjati, udariti, mit den Füßen: brcati, ein Feuer: potolči einen Raum: obiti, opažiti

3. (zurückweisen) zavrniti, odkloniti, eine Bitte: odbiti intransitiv ein Baum: brsteti, vzbrsteti zum Guten/Schlechten ausschlagen obrniti se v dobro, sprevreči se v slabo

āversābilis -e (āversārī) od česar se mora človek obrniti = ostuden, oduren, gnusen: scelus Lucr., foeditas Arn.

banda ženski spol trak; trop, krdelo, drhal; godba, orkester; jata; zastava; stran (reke, ladje); stranka

banda municipal mestna godba
de banda a banda skoz in skoz
de la banda de acá del río tostran reke
cerrarse a la banda vztrajati pri sklepu
dejar en banda na cedilu pustiti
dar a la banda ladjo postrani obrniti zaradi popravila

battre* [batr]

1. verbe transitif tolči, bíti, (na)tepsti; mlatiti, iztepati (preprogo), udarjati; kovati; pobiti; mešati (karte); raztepati (jajce)

battre le beurre mesti, delati surovo maslo
battre en brèche napraviti vrzel, luknjo (le mur v zidu); figuré napasti
battre le briquet prižgati vžigalnik
battre les buissons skušati kaj dobiti
battre la grosse caisse (figuré) delati reklamo
battre les cartes mešati karte
battre la campagne prehoditi in preiskati pokrajino, figuré imeti zmedene pojme, zmedeno govoriti
battre quelqu'un à coups de poing, de bâton, de pied (pre)tepsti koga s pestmi, s palico, obrcati koga
battre l'ennemi (à plate couture) (popolnoma) poraziti sovražnika
battre la flemme (figuré, familier) lenariti
battre les forêts, la région prehoditi in preiskati gozdove, pokrajino
battre la mesure udarjati, dajati takt
battre à mort do smrti pretepsti
battre monnaie kovati denar
battre les oreilles de quelqu'un na ušesa komu trobiti
battre le pavé pohajkovati, postopati
battre comme plâtre pošteno premlatiti
battre son plein biti na višku, v polnem razmahu
battre un record potolči rekord
battre la (ali en) retraite trobiti k umiku, umakniti se
battre la semelle topotati, udarjati ob tla z nogami (da bi si jih ogreli)
battre le (ali du) tambour udarjati na boben, bobnati
battre les vitres udarjati ob šipe (toča, dež)
il faut battre le fer pendant qu'il est chaud (proverbe) kuj železo, dokler je vroče

2. verbe intransitif trkati, udarjati, biti, loputati; teči (stroj)

battre des ailes plahutati (s krili)
battre de l'aile (figuré) biti bolan; biti slabo razpoložen, slabo iti (posli)
battre à coups réguliers enakomerno biti (ura, srce)
battre des œufs en neige raztepsti jajca v sneg
battre froid à quelqu'un komu hrbet obrniti, odbiti koga
battre des mains ploskati
battre des paupières mežikati
battre pavillon français pluti pod francosko zastavo
le cœur me bat srce mi močno bije
cette nouvelle me fit battre le cœur ob tej novici mi je začelo srce močneje biti
mes tempes battent v sencih mi kljuva
mes cils battent trepalnice mi trzajo

3.

se battre tepsti se, boriti se (avec, contre quelqu'un s kom, proti komu); pretepati se
prêt à se battre pripravljen za boj
se battre les flancs (figuré) zaman ali za majhen uspeh vse sile napenjati
je m'en bats l'œil (populaire) se požvižgam na to, to mi je vseeno
se battre à coups de poing obdelovati se s pestmi
se battre en duel dvobojevati se