Franja

kis|el (-la, -lo) obraz, okus, sadje, vino: sauer; rahlo: säuerlich; vreme: diesig
kisel obraz die Jammermiene, saure Miene
kisel travnik die Sauerwiese
kremenčevo kisel kieselsauer
smolno kisel harzsauer
vinsko kisel weinsauer
postajati kisel versauern
figurativno ugrizniti v kislo jabolko in den sauren Apfel beißen

kísel sour; acid; tart; (malo) sourish, acidulous; (okisan) pickled; figurativno sour, sulky, surly; morose, peevish, sullen, ill-humoured, crabbed, harsh, crusty

kísel krompir potato salad
kísel obraz wry (ali drawn) face, sour look(s)
kíslo mleko sour (ali curdled) milk
kíslo zelje sauerkraut, pickled (ali salted) cabbage
kísle kumarice pickled cucumbers pl, cucumber salad
kíslo grozdje sour grapes pl
kísli bonboni acid drops pl
kísla voda mineral water, thermal water, acidulous water
kíslo se držati to look surly (ali bitter), to pull a (sour) face
napraviti kísel obraz to pull a (wry) face
ugrizniti v kíslo jabolko (figurativno) to grasp the nettle

kísel (-sla -o)

A) adj.

1. acido, acidulo, agro:
kisla pijača bevanda acidula
kislo mleko latte acido
kisle kumarice cetrioli sottaceto

2. pren. arcigno, imbronciato:
kisel obraz viso imbronciato

3. kem. acido
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. ugrizniti v kislo jabolko far buon viso a cattiva sorte; inghiottire amaro (e sputar dolce)
bot. kisla deteljica acetosella (Oxalis acetosella)
gastr. kisla juha zuppa acida
agr. kisla krma foraggio insilato
metal. kisla opeka mattone refrattario
gastr. kisla smetana panna acida
kisla voda acqua minerale
metal. kisla žlindra loppa quarzosa
kisla tla terreno acido
meteor. kisli dež pioggia acida
pren. kislo vreme brutto tempo
gastr. kislo zelje crauti

B) kísli (-a -o) m, f, n
požirek kislega un sorso di bevanda acidula
vleči na kislo essere acidulo

kísel agrio; ácido

kisle kumarice pepinillos m pl en vinagre
kislo mleko leche f agria, (sesirjeno) leche f cuajada
kisla voda agua f mineral acídula
kislo zelje col f fermentada
s kislim obrazom con cara de vinagre, con gesto avinagrado
napraviti kisel obraz poner cara de vinagre, poner gesto avinagrado
ugrizniti v kislo jabolko (fig) hacer de tripas corazón; tragarse la píldora

klofúta slap, clip, smack, box on the ear

to je zanj klofúta v obraz that is a slap in the face (ali a smack in the eye) for him

kónjski (-a -o) adj.

1. di cavallo, dei cavalli; cavallino, equino:
konjska nozdrv frogia
konjski hrbet, rep dorso, coda di cavallo
konjski gnoj cavallino
konjski prekupčevalec mercante di cavalli
konjski šport ippica
konjsko dirkališče ippodromo
konjska odeja sago
šport. konjska ograda paddock
konjska oprava correggiame
konjska oprema finimenti

2. pejor. equino, da cavallo:
konjski obraz una faccia equina
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
biti kot konjska smrt essere magro come uno stecco, brutto come il diavolo
biti zmeraj na cesti kot konjska figa essere sempre per strada, in giro
fiz. konjska moč cavallo vapore
zool. konjska muha mosca cavallina, ippobosca (Hyppobosca equina)
šah. konjska končnica finale di cavalli
bot. konjska kumina cumino dei prati, tedesco (Carum cervi)
zool. konjska pijavka sanguisuga (Haemopis sanguisuga)
zool. konjski zolj gastrofilo equino (Gastrophilus equi)
zool. konjsko morsko kopito spondilo (Spondylus gaederopus)
zool. konjska antilopa ippotrago (Hippotragus)
bot. konjska meta mentastro (Mentha aquatica)
konjska para rozza
zool. konjska pijavka emopide
vet. konjska smrkavost mal del verme
konjska vprega pariglia
bot. konjski česnik scordio (Teucrium scordium)
konjski grah afaca, vetriolo (Lathyrus aphaca)
zool. konjski jezik ippoglosso (Hippoglossus hippoglossus)
hist. konjski oklep barda
konjski pastir buttero
konjski ščipalnik torcinaso
vet. konjsko hrkanje corneggio

Kopf, der, (-/e/s, Köpfe) glava; bei der Schublade: glavica; beim Leder: čelina; beim Hut: oglavje; einer Gruppe: čelo, vrh; bei Zeitungen: glava, zaglavje; bei Bergen: vrh, vršac; bei Flugzeugen: nos; ein roter/hochroter Kopf ves rdeč/zaripel obraz
an: sich an den Kopf greifen prijeti se za glavo; an den Kopf werfen metati v glavo, figurativ v obraz; an Kopf und Kragen gehen iti za nohte; Kopf an Kopf glava pri glavi, z glavo pri glavi
auf: auf dem Kopf na glavi; auf den Kopf na glavo; auf den Kopf stellen postaviti na glavo; auf den Kopf setzen dati na glavo; auf dem Kopf stehen biti narobe, stati na glavi; auf den Kopf zusagen v obraz povedati; das Geld auf den Kopf hauen razmetavati denar; auf den Kopf fallen pasti na glavo; er ist auf den Kopf gefallen je padel na glavo (ni čisto pri pravi); auf (seinen) Kopf einen Preis setzen razpisati nagrado na (njegovo) glavo; den Nagel auf den Kopf treffen zadeti žebelj na glavo
aus: aus dem Kopf iz glave, na pamet; aus dem Kopf aufsagen na pamet povedati; (sich) aus dem Kopf schlagen izbiti (si) iz glave; nicht aus dem Kopf wollen ne iti (in ne iti) iz glave (ne gre in ne gre ...); sich die Augen aus dem Kopf gucken naprezati oči, napenjati oči
bei: beim Kopf nehmen prijeti za glavo (in poljubiti)
durch: durch den Kopf fahren jemandem prešiniti koga; sich etwas durch den Kopf gehen lassen premisliti, razmisliti; (sich) eine Kugel durch den Kopf jagen ustreliti (se) v glavo
in: in den Kopf v glavo; sich etwas in den Kopf setzen vtepsti si v glavo; das geht mir nicht in den Kopf ne gre mi v glavo; in den Kopf steigen stopiti/udariti v glavo
im: etwas frisch im Kopf haben imeti še dobro/sveže v spominu; im Kopf behalten obdržati v glavi, zapomniti si (kaj); im Kopf rechnen računati na pamet; im Kopf herumgehen hoditi po glavi/ne iti iz glave; nicht ganz richtig im Kopf sein ne biti čisto pri pravi
mit: mit bloßem Kopf razoglav; mit dem Kopf voran z glavo naprej, na glavo; mit dem Kopf durch die Wand z glavo skozi zid; mit dem Kopf gegen die Wand rennen zaletavati se z glavo ob zid; etwas mit seinem Kopf bezahlen plačati z glavo; mit dem Kopf unter dem Arm kommen komaj se privleči
nach: nach (seinem) Kopf gehen biti po (njegovi) glavi
pro: pro Kopf po glavi
über: über den Kopf ziehen potegniti čez glavo; über dem Kopf nad glavo; bis über den Kopf čez glavo/čez ušesa (in Schulden v dolgovih) ; über dem Kopf zusammenbrechen zrušiti se (človeku) nad glavo; über den Kopf laufen funkcionirati preko razuma; über den Kopf wachsen zrasti čez glavo; über jemandes Kopf hin entscheiden odločati preko čigave glave (prezreti koga); eins über den Kopf kriegen dobiti jo po glavi
um: es geht um (deinen) Kopf gre za (tvojo) glavo; um Kopf und Kragen za glavo
von: von Kopf bis Fuß od nog do glave, od glave do peta
vor: wie vor den Kopf geschlagen čisto preč sem (tega res ne razumem); vor den Kopf stoßen užaliti koga
zu: zu Kopfe steigen stopiti v glavo
ein: ein heller Kopf figurativ bistra glava; einen Kopf größer za glavo večji; einen Kopf kleiner/kürzer za glavo manjši; einen Kopf kürzer machen skrajšati za glavo (obglaviti); einen harten Kopf haben imeti trdo glavo, biti trmast; einen heißen Kopf haben imeti vročo glavo/vročino; einen schweren/dicken Kopf haben imeti težko glavo; einen kühlen/klaren Kopf bewahren ohraniti hladno/trezno glavo; einen roten Kopf bekommen zardeti
den: den Kopf schütteln majati z glavo; den Kopf neigen/senken skloniti glavo; den Kopf einziehen potegniti glavo med rame; den Kopf verlieren izgubiti glavo; sich den Kopf einrennen razbiti si glavo; den Kopf verdrehen jemandem figurativ zmešati (koga), zmešati (komu) glavo; den Kopf in den Sand stecken tiščati glavo v pesek; jemandem (ordentlich) den Kopf waschen oprati glavo ( tudi figurativ ); den Kopf abreißen figurativ odgrizniti glavo; jemandem den Kopf zurechtrücken pošteno jih napeti (komu); den Kopf hochtragen visoko nositi glavo; den Kopf oben behalten ne izgubiti poguma, ne dati se; den Kopf hängen lassen povešati/povesiti glavo; den Kopf hinhalten für jemanden odgovarjati namesto koga; den Kopf unter dem Arm tragen biti pobit/utrujen; den Kopf voll haben imeti polno glavo (skrbi); sich den Kopf zerbrechen razbijati si glavo; sich die Köpfe heiß reden strastno diskutirati
der: der Kopf brummt/schwirrt (mir) v glavi mi šumi/brenči; ich weiß nicht, wo mir der Kopf steht ne vem, kje se me glava drži; der Kopf steht (mir) nicht nach ... ni (mi) do ...; seinen Kopf: seinen Kopf durchsetzen uveljavljati svojo voljo; seinen Kopf für sich haben imeti svojo glavo; Kopf hoch! Glavo pokonci!; Kopf und Kragen figurativ verlieren: (izgubiti) glavo; Kopf oder Schrift glava ali cifra
Köpfe: die Köpfe zusammenstecken stakniti glave

koščen pridevnik
1. (iz kosti) ▸ csont, csontból készült
2. (zelo suh) ▸ csontsovány, szikár, véznaMožakar je visok okoli 180 centimetrov in je koščene postave. ▸ A férfi körülbelül 180 centiméter magas és vézna alkatú.
Sopomenke: mršav

krásen (-sna -o) adj.

1. bello, bellissimo, stupendo, leggiadro, incantevole, magnifico:
krasen dan giornata bella, bellissima
krasen obraz un incantevole visino
krasna stara cerkev una stupenda chiesa antica

2. buono; onesto, dabbene, probo:
to so krasni ljudje tutta gente dabbene, ottima gente

krasíti (-ím) imperf. ➞ okrasiti ornare, decorare; abbellire; parare; pren. ricamare:
obraz mu je krasila gosta, črna brada una folta barba nera gli abbelliva il volto
praznično krasiti mesto parare a festa la città
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
um. krasiti s štukaturami stuccare
krasiti s trakovi infiocchettare
krasiti s cvetjem infiorare
krasiti z biseri, z dragulji imperlare, ingemmare, ingioiellare
krasiti z zastavami imbandierare

kréden (-dna -o) adj. di gesso; gessato; a gesso, patinato:
geol. kredna doba cretaceo
kredne barvice gessetti
kredne skale rocce di gesso
kredni papir carta a gesso, patinata
pren. kreden obraz bianco livido in volto

krem|a [é] ženski spol (-e …) die Creme, medicina die Salbe, -creme (kozmetične: čistilna Reinigungscreme, depilacijska Enthaarungscreme, dnevna Tagescreme, hranilna Nährcreme, za britje Rasiercreme, za kožo Hautcreme, za lase Haarcreme, za obraz Gesichtscreme, za roke Handcreme, za sončenje Sonnencreme, za zobe Zahncreme, vlažilna Feuchtigkeitscreme); medicina -salbe, -creme (zaščitna za kožo Hautschutzcreme, Schutzsalbe, mastna Fettsalbe, mazivna Gleitcreme); v kuhinji: die Creme, die Krem (čokoladna Schokoladencreme, karamelna [Karamelcreme] Karamellcreme, limonova Zitronencreme, maslena Buttercreme, smetanova Sahnecreme, vinska Weincreme)
namazati (kožo) s kremo eincremen, einkremen
| ➞ → pasta

krémžiti

krémžiti obraz to pull (ali to make) a face, to grimace
krémžiti se to pull (ali to make) faces; (jokati) to cry

krémžiti

kremžiti obraz hacer muecas, hacer gestos
kremžiti se (pačiti se) hacer visajes

krèsati krȅšēm
I.
1. kresati: kresati ocilom, kresalom o kremen
2. spodrezovati: kresati bradu, brkove
3. klestiti: kresati šumu, grane
4. klesati: kresati kamen
5. ekspr. ostro gledati: kresati okom
6. ostro govoriti, preklinjati, zmerjati: psuje gazda Raka, psuje, ljudi samo dovikuju: "Cuj-de kako kreše!"
7. kresati (se): iz zubi mu vatra kreše
8. kresati kome istinu u lice govoriti komu resnico v obraz
II. kresati se kresati se: iskre, ideje se krešu

krí blood; figurativno family, race

dajalec krvi blood donor
kaplja krvi drop of blood
izliv krvi shedding of blood, effusion of blood
bljuvanje krvi spitting of blood
naval krvi rush of blood, congestion of blood
prelivanje krvi bloodshed, slaughter
transfuzija krvi blood transfusion
izguba krvi loss of blood
zastrupljenje krvi blood poisoning, sepsis
puščanje krvi bleeding, blood-letting, cupping
sredstvo za ustavitev krvi styptic
preobilica krvi plethora
kepica, strdek krvi clot of blood
centralno zbirališče človeške krvi blood bank
huda krí (sovraštvo) bad blood
soroden po krvi related by blood (z to), consanguineous
strnjena krí coagulated blood
mlada krí young blood
modra krí blue blood, high birth
omadeževan s krvjo bloodstained
žejen krvi bloodthirsty
huda krí (antagonizem) ill (bad) blood
kraljevska krí royal blood
brez krvi bloodless, anaemic
iz mesa in krvi flesh and blood
v krvi (prirojen) bred in the bone
krí je brizgnila iz rane blood gushed from the wound
delati hudo krí to breed ill blood
krí ni voda blood is thicker than water
biti vroče krvi to have a passionate temper
biti plemenite krvi to be of a noble stock
po krvi mi je soroden he is a blood relation of mine
boriti se do zadnje kaplje krvi to fight to the last drop of blood
kar mirno krí! keep your temper!
biti, ležati v krvi (figurativno) to run in the blood
to mu je v krvi it runs in his blood, it is bred in the bone
krí ga je oblila he is running with blood
obdržati hladno krí to keep cool
ohranite mirno krí! keep your hair on! take it easy!
ohraniti mirno krí to retain one's composure
krí mi je šla v glavo the blood rushed to my head
krí mu je planila v obraz there was a rush of blood to his face
krí mi je poledenela (od groze) my blood ran cold; it made my blood freeze (ali run cold)
krí ji je šinila v obraz the blood rushed into her cheeks
krí puščati to let blood, to bleed (ali to phlebotomize) (komu someone); arhaično to cup
piti komu krí (figurativno) to suck someone's lifeblood
to mu je prešlo v meso in krí it has become second nature with (ali to) him
omadeževati si roke s krvjo (figurativno) to bathe one's hands in blood
prelil je mnogo krvi he has spilt much blood
šibati do krvi to flog till the blood runs
krí mi teče iz nosa I have a nosebleed, my nose is bleeding (ali pogosto bleeds)
krí mi je zastala it made my blood run cold
krí mi je zavrela my blood began to boil, my blood was up
krí prelivati to shed blood

laedō -ere, laesī, laesum

1. butniti (butati), suniti (suvati), treščiti (treskati), biti (bijem); prvotni pomen se kaže bolj v sestavljenkah, redko pri nesestavljenem glag.: aequora laedebant (po drugih: fligebant) navīs ad saxa Lucr.; pren.: haec me non laedunt Cu. to ne bije name, to me ne zadeva.

2. (po)habiti (pohabljati), raniti (ranj(ev)ati), oškoditi (oškodovati), poškodovati, (po)kvariti, (o)kvariti: lembus ille mihi laedit latus Pl., lora laedunt brachia Pl., laedere rubigine ferrum V. (o)škrbiti, (o)škrbati, neu ferro laede retunso semina V., nec teneras cursu laesisset aristas V., l. robur cuspide V., ah, ne te frigora laedant V. o da bi mraz ne škodoval tvojemu zdravju!, zonā l. collum H. zadaviti (obesiti) se, signum lagoenae H. (o človeku, ki skrivaj pije iz nje), hominem vulnere l. O. raniti, Venus a cuspide laesa, vipera laesa pede, medullas telo laedere O., corpore non laeso O. nepoškodovan, laedentia pectus vincula O. žuleče, ut teneros laedunt iuga prima iuvencos O., herbas morsu l. O. (o)glodati, frondes laedit hiems O., grandine laesa Ceres O., laeditur ferrum O. se skrha, laedi O. (o telesnih udih) obole(va)ti, l. aliquem dente Ph., laesus nube dies Lucan. zamračen, pomračen, smaragdi sole laeduntur Plin., thymum laeditur imbribus Plin., si ignis alienum segetem vel vineam laeserit Dig.; pesn. pren.: l. oscula H. onečastiti, (o)skruniti, quae laedunt oculum H. ali oculos hoc meos laedit Sen. ph. boli, žali, si te pulvis strepitusque rotarum, si laedit caupona H. če ti mrzi, če ti je zoprn, če ne maraš, cantantes licet usque — minus via laedit — eamus V. pot je manj nadležna, je manj dolgočasna, qui tectos laesit amores, laedit amore pari O. škoduje, laesus ignis O. moten.

3. metaf. (raz)žaliti, (u)žaliti, kvariti, prizadeti (prizadevati), škoditi komu, oškodovati koga, včasih tudi = odkupiti (odkupovati) se komu, povzročati komu težave, nadlegovati koga: facto nunc laedat licet Pl., minime multos l., si perget l. Ter., quia laesit prior Ter., nulli os l. Ter. nikogar ne žaliti v obraz, l. Pisonem, neminem iniuste, Caecinam periurio suo Ci., testimonio aliquem l. Ci. pričati proti komu, non minus nos stultitia illius sublevat quam laedit inprobitas Ci., diutius suspicionibus obscuris laedi famam suam noluit Ci., nullā laesus iniuriā Ci., laesa dignitas Ci., laedere aliquem in eo Ci. (v tem =) s tem, l. fidem Ci., C., H. zvestobo prelomiti, besedo prelomiti, ne držati besede, si quem timor armorum Caesaris laederet C. če bi koga vznemirjal, nullas inimicitias gessit, quod neque laedebat quemquem neque … N., laesa pietas N., Marius … singulos modo, modo universos laedere S., l. foedus V. (pre)kršiti, tristi l. versu aliquem H., tunc tua me infortunia laedent H. me bo tvoje trpljenje bolelo (ganilo), l. numen deorum H. varati voljo bogov, rogati se volji bogov, laesum numen O. razžaljeno božanstvo, laesum pectus O., laesus pudor O. razžaljena sramežljivost (ali oskrunjena nedolžnost), laesa maiestas Sen. rh. veleizdaja, laedere famam suam Plin. iun., pudicitiae eius famam nihil quidem praeter Nicomedis contubernium laesit, gravi tamen et perenni opprobio Suet., res laesae Sil. nadležnosti, zoprnosti.

lagáti to lie (komu to someone); to tell lies; to belie; to speak untruths; pogovorno to tell fibs, to fib; evfemizem to be economical with the truth; (pretiravati) to talk tall, to exaggerate, to stretch (ali to colour) the truth, to draw the long bow

lagal sem mu I lied to him
debelo to lie in (ali through) one's back teeth
on mi laže v obraz he lies to my face
laže tako, da sam sebi verjame he lies like a book
laže, kot pes teče she's a bare-faced liar, he lies like a gas-meter, arhaično he can spin a twister

lagáti (se) (lážem (se))

A) imperf., imperf. refl.

1. mentire, dire bugie, menzogne:
pog. debelo, nesramno, predrzno lagati, lagati v obraz mentire alla grossa, spudoratamente
lagati, kot pes teče essere un gran bugiardo, bugiardo più d'un epitaffio

2. pren. (biti neresničen, varljiv) mentire

B) lagáti si (lážem si) imperf. refl. mentirsi, ingannarsi, illudersi
PREGOVORI:
kdor laže, ta krade chi mente ruba e chi ruba mente

lame¹ [lam] féminin klina, rezilo, ostrina; tenka ploščica

lame aiguë, émoussée du couteau ostro, skrhano rezilo noža
lame d'or zlata pena
lame de rasoir, de scie klina britve, platnica žage
une fine lame (figuré) dober mečevalec
visage masculin en lame de couteau dolg in tanek obraz